Tip jadrnice: SAS Vektor 361

[Marjan Tomki]

Tip jadrnice: SAS Vektor 361

Če se ne motim, ima zdaj - 2016 - točno tako na forumu polanc.

Z nekaj organizacijskega napora se da (oziroma se je jeseni 2016 dalo) v Sukošanu najeti več jadrnic tega, torej istega tipa in narediti z njimi regato v tem razredu (monotip).

Vektor 361 Krk - podatki in slika z internetne strani čarterista o tisti, na kateri smo jadrali regato 2016 za prehodni pokal JK Odisej.


SAS VEKTOR 36 - iz baze sailingtheweb

Podatek za izdelovalca tam je, da je Poljska (Builder country: Poland) , v resnici pa mislim, da so jo delali nekje v ali pri Zadru, ampak je http://www.sas-vektor.hr/ internetna stran zelo šepava in tam ta jadrnica sploh ni omenjena.
Ima pa SailingTheWeb prav, de je načrt naredi J&J Design, torej Jakopina oziroma njuna firma. Nekdo od udeležencev na regati je rekel, da je po zelo veliko potezah - razpored prostora in opreme in jadralne lastnosti - skoraj kopija ene Elanke iz približno istega časa, za katero je tudi načrt podpisal J&J Design, ampak v bazi sailboatdata na seznamu ni ne take Elanke ne tele jadrnice, med tem ko na strani J˛J Design tale je na seznamu.

SAS Vektor 36 - iz baze sailplan - zanimivi podatki, nič slik

Povezava na en kratek video z neke regate - sicer ni bog-ve-kaj, ampak res ne najdem nič boljšega in je za vtis vseeno bolje ko nič:

[Marjan Tomki]

'Naše' (najete iz čarterja v Sukošanu) SAS Vektor 361

Ideja je bila, da bodo za regato čimbolj enake, ampak tak 'ideal' je v praksi nedosegljiv.

Barke so se žrebale nekaj dni prej, ampak nove (ali po videzu veliko bolj nove) genove so imele le tri jadrnice (naše - 'Štajercev', ki nismo bili člani JK Odisej - ni bilo med njimi).

Na krovu kakšne si videl še kakšno dodatno opremo, recimo še en malo manjši tangun (ki bi znal biti zelo primeren za podpreti genovo za metuljčka) in podobno.

Na našem Krk-u so bila jadra malo zakrpana (recimo tam, kjer se je komu od čarteristov glavno jadro zataknilo na križ na jamboru), kak rob obrabljen; monštrini v šibkem vetru niso kazali nič in edini vetrni instrument je bila 'puščica' na vrhu jambora, ki kaže (navidezno, apparent) smer vetra na vrhu jambora.

Treba bi si bilo vzeti malo časa in poštimati monštrine, ampak za to bi se ekipa morala zbrati - in dobiti jadrnico - nekaj ur prej. V naslednjih dneh pa je nekako bilo skoraj ves čas kaj bolj nujnega.

Jadra so bila rol genova, full battened glavno (kot rečeno, pri nas malček pokrpano) mislim da z dvema krajšavama na dobrih vozičkih na jamboru, z 'lazy jackom', ter špinaker.

Večini je vsaj kak 'štoper' na 'klaviaturi' (vrsta štoperjev na obeh straneh vhoda v kabino) vsaj malo spuščal (pri nas je bilo bolj vprašanje, če sploh kateri ni).

Ko sem po vrnitvi povprašal enega od osebja izposojevalcev, ki je prišel pregledat, v kakšnem stanju smo vrnili jadrnico (vrnili so vso kavcijo, torej pri vrnitvi stanje OK), ali tako drseči štoperji (Harken) pomenijo, da so dotrajali in jih je treba zamenjati, pa je odgovoril, da je v njih treba zamenjati le en element, ki se obrablja in zamenja.

Škoda, da nismo pri prevzemu barke 'pognjavili', naj jih pri nas zamenjajo; verjetno to za običajno jadranje še ni problem in za to zamenjajo vsako leto na koncu sezone (ali pa na začetku naslednje sezone).

Za običajno počitniško jadranje me verjetno to tudi ne bi motilo, za regato se je pa kar poznalo.

Vitla (vinča) - za genovo in špinaker sta samonavijalna (selftailing) z dvema stopnjama prenosa in na dosegu, da jih lahko upravlja tudi krmar - kar najbrž često pride prav tudi polancu, ki mislim da ima tudi takega.

Vitla na kabini sta tudi imela dve stopnji prenosa, nista pa bila samonavijalna. Bilo je torej treba z eno roko vleči rep vrvi, ko vrtiš ročico, ali pa rabiš dva človeka; v močnem vetru je pri trimanju glavnega jadra, zatezanju dvižnic in podobno na regati to večkrat bil problem, ker nas ni bilo dovolj, da bi eden napenjal konec, drugi sukal vitel. Podobno bi utegnil to biti problem, če kdo v močnem vetru plove sam (zlasti, če bi si poškodoval eno roko).

Tako so ne le v štoperjih, ampak tudi na tem vitlu vrvi večkrat malo drsele. Mogoče tudi zato, ker dva člana posadke od štirih nista imela dovolj izkušenj pri jadranju, tekma se je začela pa precej takoj, ko smo prevzeli barko, tako da jih ni bilo časa izuriti (in vsaj eden je bil zelo trmast). Pri zdrsavanju dvižnic je lahko bil del razloga tudi na tistih mestih obrabljena površina vrvi, ampak menjava vrvi ne bi šla, za obračanje (da bi zamenjali zgornji domnevno manj obrabljenim - če ni kdo že tega naredil prej - konec s spodnjim) je pa nekako zmanjkalo časa.

Ja, še ročke vitlov (vinčev) so bile malo uboge - in eno so nam zamenjali, pri eni drugi pa pa smo drugi dan odkrili, da ročaj ni prensel sile, s katero je pritisnil najmočnejši član posadke, tako da sem tistega nežneje uporabljal jaz.

Sidrni vitel je bil električni (mislim da Lewmar), sidro je bilo Bruce in za krajši čas smo sidrali precejkrat, brez kakršnihkoli težav, a v prijaznih okoliščinah (dobro izbrana podlaga, ni bilo sprememb smeri vetra. Stikalo za dviganje in spuščanje sidra ni bil sicer za starejša plovila običajni 'daljinec' na kablu, ampak je bilo na mesto njegovega nekdanjega konektorja pod pokrovom poleg sidrnega vitla privito čisto primerno in uporabno stikalo.

To je približno toliko, kolikor se trenutno spomnim, verjetno bom še kaj dodal.