Čezoceanka Guo Dian 6 pluje pod kitajsko zastavo, v dolžino meri 225 m, široka je 32 m, njen ugrez pa 12,5 m. Posadka na kitajskih ladjah je ponavadi izključno kitajska, saj je tam delovna sila med najcenejšimi. To je tudi glavni razlog, da je ladja nasedla.
Nadzorniki pri koprski službi bedenja so danes ob 8:35 po lokalnem času ugotovili, da je ladja Guo Dian 6 skrenila iz začrtane smeri in da pluje v plitve vode. Takoj so sledila opozorila kapitanu ladje, da se bliža obali, ta pa je menda odgovarjal le nekaj v stilu yes, yes, yes… Čez 15 minut je ladja dejansko nasedla, kapitan pa je zaprosil za pomoč in vlačilce. Razlogi za nesrečo so trije. Kot prvi je tukaj izjemno slaba vidljivost zaradi goste megle, naslednji razlog je bila neprilagojena hitrost, saj je kapitan kljub opozorilom plul z dobrih 6 vozlov (11,1 km/h), tretji razlog pa je kapitanovo nepoznavanje mednarodne pomorske terminologije oziroma angleščine.
Pri nasedanju, se je ladjin premec zaril kar 6 m globoko v muljasto dno, vse skupaj pa leži na dnu prednjih 25 m ladje. Reševanje plovila bodo izvedli danes ob 20:00 uri, ko naj bi morje zaradi plime doseglo svojo najvišjo točko. Pri reševanju sodeluje 5 velikih vlačilcev. Trije najmočnejši bodo ladjo navezali na krmi in jo povlekli, dva manjša pa bosta poskušala pomagati s strani. Če reševanje ne bo uspelo danes, bo naslednji poskus jutri zjutraj okrog 8 ure zjutraj, ko bo morje še višje.
Po detajlnem pregledu strokovnjakov so ugotovili, da ladja trenutno ni poškodovana in ekološko ne ogroža okolice, za kar se lahko zahvalimo predvsem mehkemu muljastemu dnu. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da lahko pri reševanju pride do dodatnih poškodb, zato so v pripravljenosti tudi ekipe za reševanje ekoloških problemov pri izlitju goriva in podobno.
Pri vsem skupaj se vprašajmo, kako je to možno kljub vsem predpisom in tehničnim novotarijam, ki so obvezne na vsaki trgovski ladji. Kot prvo ni jasno, kako je lahko kapitan čezoceanske ladje nekdo, ki zelo slabo obvlada angleščino in ne pozna mednarodne pomorske terminologije. V nadaljevanju tudi ni jasno, kako je ladja lahko prišla v tako plitko območje, saj sta na vsaki trgovski ladji obvezna najmanj dva radarja, ki sta nazorno kazalo bližnjo obalo. Tudi navaden globinomer pove veliko, na mestu, kjer je sedaj premec je voda globoka okrog 5 metrov.
Če celotno zadevo pogledamo z vidika počitniške plovbe, je vsakemu hitro jasno, da se ob uporabi ročnega GPS sprejemnika za nekaj 100 EUR, kaj takega ne more zgoditi oziroma je verjetnost za kaj podobnega skoraj nična. Potem pa se to pripeti trgovski ladji, ki je opremljena z vso mogočo elektroniko in ima na krovu tudi profesionalno izurjeno posadko. Kot vse kaže pa je očitno zatajilo ravno to zadnje!
besedilo: Sandi K.
foto: Primož Benčič, www.vesseltracker.com