Kot že omenjeno, je koncept barke drugačen od klasičnega, kar pričakujemo od tako velikih plovil. Ideja in načrti so nastali v ameriškem podjetju BMW DesignworksUSA, ki je v lasti nemškega BMW in je do sedaj risalo le avtomobile. Svež veter je zagotovo dobrodošel in odpira novo poglavje v navtiki, predvsem pa pri ladjedelnici Bavaria. Američani so open zasnovi na zadnjem delu dodali inox “steber”, ki nadomešča radarski lok in na katerega se montira vsa navigacijska oprema. Višina tega “stebra” je celih 4,5 m nad vodno linijo, zato deluje kot jambor manjše jadrnice. Za senco poskrbi bimini tenda na inox ogrodju, ki pa barko naredi manj elegantno oziroma po mojem mnenju ubije lepo linijo! Slabost je, da je podiranje bimini konstrukcije zelo zahtevno in traja kar nekaj časa, tako da vsakodnevno podiranje odpade.
Na sliki iz ptičje perspektive se lepo vidi prostornost kokpita in pa premčnega dela palube. Zelo izrazit je tudi premec, ki ni nič kaj gliserski in bolj spominja na kakšno polizpodrivno plovilo ali celo jadrnico. Z bočne linije je premec skoraj vertikalen, kar zmanjša “pumpanje” med plovbo po daljših valovih. Vse to pa za sabo potegne tudi več prostora v premčni kabini pod posteljo, saj je tam ponavadi trup takoj pod posteljo.
Polkrožna krmna ploščad je prostorna, nekaj ožja od plovila in izjemno dolga. Pristajanje je tako povsem varno, saj sta pogonski nogi motorjev varno skriti pod njo, ožji del pa bo preprečil prepogoste trke s ploščadjo ob pomol pri bočnih pristankih. Tudi uživanje ob kopanju bo neizmerno, saj lahko na ploščadi z lahkoto stoji več oseb. Na sredini je še pokrov garaže, v katero gre gumenjak z motorjem dolžine do 2,5 m, če odstranite motor, pa gre v garažo celo gumenjak dolžine 2,75 m. Seveda se vrata garaže dvigujejo s pomočjo gumba na armaturni plošči, vso delo pa elegantno opravi hidravlika.
Iz ploščadi v kokpit vodijo stopnice na obeh straneh, v levem delu pa se skriva še hidravlična pasarela. Ta se povsem zloži v stopnico in je tako neopazna in nemoteča, kar je vsekakor pohvalno. Vse skupaj je obloženo s tikovino, ki daje nekaj več luksuza. Oba bočna prehoda zapirajo nihajna vratca iz inox okvirja, s čimer so dosegli dodatno varnost za neprevidne med plovbo.
Iz kokpita nas na premec vodita izjemo široka bočna prehoda, seveda pa je spet vse pokrito s tikovino. Tudi povišani del premca je na sredini okrog okna obložen s tikovino, kar razbije monotono belo barvo. Spet pohvalno! Pri tem moram poudariti, da je vsa tikovina položena zelo kvalitetno in daleč od tistega, kar smo vajeni pri ostalih Bavarijah. Tudi pri hoji se paluba ne upogiba in ne škriplje kljub mojim dobrim 90 kg.
Armaturna plošča je za skiperja pregledna in enostavna. V zgornjem delu so brzinomer in obratomeri motorjev, v katerih na spodnjem display-u najdemo še kup motornih podatkov v digitalni obliki ki se tja prenesejo preko Volvo Penta EVC sistema. Ostali inštrumenti so razporejeni v stolpec levo in desno od velikega ekrana GPS ploterja. Skrajno desno sta še elektronski ročici motorjev EVC in stikala za trimanje pogonskih nog ter flapov QL. No o tem še malo kasneje… Volan je nastavljiv po nagibu oziroma višini, deluje pa preveč ceneno, saj je le kup železa, po obroču pa gumiran.
Položaj za krmilom je dober, vse je na svojem mestu, pri pristajanju pa zelo moti zgornji rob vetrobranskega stekla, ki je točno pred očmi. Temu se lahko izognemo tako, da pri pristajanju stojimo, kar nam zagotovi pogled nad vetrobranskim steklom. Med plovbo rob ni moteč, saj se barka nagne nazaj za nekaj stopinj in tako normalno vidimo pod robom.
V zadnjem delu kokpita je prostorna U klop, v sredini pa lesena miza. Nasproti nje najdemo osvežilni kotiček z umivalnikom, štedilnikom in spodaj še hladilnikom. Predvsem slednje je na pravem mestu, saj hladna pijača ne sme manjkati.
Iz kokpita pridemo v spodnji del salona po štirih stopnicah, ki so za odtenek previsoke in bi bilo bolje, če bi bila ena več. Seveda bi to pomenilo dodaten prostor, vendar me je višina stopnic kar malo presenetila. Še bolj pa me je presenetila izdelava, vendar pozitivno. Ker sem notranjosti plovil Bavaria kar vajen, sem bil tukaj res brez besed. Kakšne posebno velike površnosti se ne opazi prav nikjer! Še vedno notranjost ni super luksuzna, je pa vsekakor preskočila v srednji ali celo spodnji višji razred!
Na desni se nahaja notranji sedežni del z veliko pravokotno mizo in U klopjo. V slabšem vremenu bo ta del barke prišel še kako prav, saj ne smemo pozabiti, da gre za plovilo zasnove open.
Nasproti sedežnega kota najdemo prostorno kuhinjo, ki je pomaknjena povsem ob levi bok. Delovna površina je obložena s kvalitetnim materialom Kerrock. Štedilnik tvorita dve steklokeramični plošči, zraven pa je še umivalnik. Mikrovalovna pečica je pritrjena pod visečimi omaricami. V eni od omaric nad kuhinjo pa najdemo še kompleten Hi-Fi in Video sistem JVC, ki ima tudi daljinsko upravljanje iz kokpita.
Iz salona nas naprej vodi pot v premčno, verjetno lastniško kabino. Ta ima povišano posteljo, pod njo pa še ogromno prostora, kar gre predvsem na račun trupa, ki se mu premec strmo spušča. Postelja izgleda precej dolga, vendar je povsem premčni del močno zožen in tako precej neuporaben za 2 osebi. Tako nam uporabni del postelje ostane samo še dolžine okrog 180 cm. Nad posteljo je okno, ki daje dnevno svetlobo, utesnjenost pa razblinita še stranski okni, ki ju pokrivajo žaluzije.
Vhod v lastniško kopalnico je direktno iz kabine in pa tudi iz salona. Taka rešitev je po eni strani praktična, po drugi pa tudi ne, saj lastniku, v primeru uporabe te kabine, ne daje popolne intime.
Kabina za goste se nahaja na desni strani plovila pod skiperjem in ima vhod takoj, ko se spustimo po stopnicah. Postelja je nameščena vzdolžno, zanimiva pa je rešitev s povišanim srednjim delom, ki daje občutek večje prostornosti. V tem povišanem delu je tudi okno, ki gleda v kokpit, na nasprotni strani pa še eno bočno. Tako je kabina dobro zračena, saj lahko naredimo prepih.
Na levi strani pod kokpitom najdemo še tretjo kabino. Ta ima tudi lastno kopalnico in je mogoče mišljena za lastniško. Omenjena kopalnica ima vhod samo s te kabine, tako da je to tudi edina logična razlaga. Vseeno pa se mi zdi čudno, da so si zamislili tak koncept, saj je zadnja kabina precej bolj utesnjena kot tista premčna. Kje bo spal lastnik se bo moral odločiti sam, meni pa je bolj logično, da v premcu, kjer je več prostora. Postelja je postavljena prečno, enako kot v drugi kabini imamo tudi tukaj eno bočno okno s pogledom ven in drugo s pogledom v kokpit.
Plovba:
Z barko smo v času splitskega sejma tudi zapluli. Ker sem bil z njo zunaj trikrat, dvakrat zaradi fotografiranja drugih bark, sem imel priložnost dodobra spoznati njene plovne lastnosti. Trup je zagotovo zadetek v polno in pluje po valovih izjemno dobro. Spet nas prijetno preseneti in barko odstreli stopnico višje. Val za plovilom je lep, kar se vidi tudi na spodnji sliki, špricanja v kokpit pa nismo doživeli tudi pri preganjanju čez večje valove drugih plovil.
Prva graja pa gre na Volvo Penta QL flape. To novo “pogruntavščino” sem že večkrat kritiziral, na tem plovilu pa se je pokazala kot naravna katastrofa. Plovilo je zadaj precej težko in potrebuje odločno trimanje. Ko sem se poigraval s flapi, se pri polnem odklonu premec sicer nekaj spusti, vendar pa barka izgubi cele 3 vozle! Taka plovba je zelo neekonomična, saj rezila QL flapov barko predvsem zavirajo, le malo pa dvigujejo krmo… Z montažo dobrih starih hidravličnih flapov bi se stanje krepko izboljšalo! Da ne izgubiš preveč hitrosti, je trim sedaj bolje dosegati s pomočjo pogonskih nog, kar pa spet ni optimalno…
Testno plovilo sta gnala dva sodobna 6 valjna diesel motorja Volvo Penta D6, vsak s po 370 KM. Navor se do dvojnih propelerjev prenese preko Z pogonskih nog DuoProp. Vlek motorjev je dober, je pa treba opozoriti, da je to najmočnejša kombinacija, ki ji vseeno manjka kakšnih 50 KM po motorju. Z izbiro osnovnih motorjev z 2 x 330 KM, pa so Bavarci brcnili v temo, saj je to za Bavario 46 absolutno premalo.
Pri plovbi na polnem plinu smo dosegli 31 vozlov maksimalne hitrosti, motorji pa so se takrat vrteli s 3.300 vrt/min. To je sicer za odtenek premalo, za kar pa lahko razlog iščemo v nepravilno nastavljenih pogonskih nogah in flapih. S pravimi flapi bi po moji oceni dosegli tudi še tistih 200 vrt/min več in pa tudi cca. 2 vozla večjo končno hitrost. Poraba na polnem plinu je bila 73 l/h po motorju, kar tudi kaže na to, da manjka še malenkost. Ob maksimalnem izkoristku in moči mora D6 s 370 KM na uro pogoltniti še kakšne 4 do 5 litrov več.
Potovalna hitrost je okrog 26 vozlov, ki smo jih dosegli pri 2.900 motornih vrtljajih. Poraba je takrat znašala natančno 57 l/h po motorju oziroma skupaj 114 l/h. Ja, ni malo, vse pa predvsem zaradi rahlo preslabotnih motorjev. Motor D6 ima najboljši izkoristek nekje do 2.500 vrt/min, naprej pa poraba strmo narašča. Potovalno hitrost se da sicer spustiti tudi na 23 Kn, urna poraba pade, premec barke pa je med tako plovbo preveč dvignjen, zato se poraba na miljo ne bo zmanjšala.
Tehnični podatki o plovilu:
Dolžina čez vse: | 14,20 m |
Dolžina trupa: | 12,93 m |
Širina: | 4,45 m |
Ugrez: | 1,10 m |
Masa plovila: | cca. 11.200 kg |
Št. kabin / kopalnic: | 3 / 2 |
Rezervoar goriva: | 1.250 l |
Rezervoar vode: | 410 l |
Motorji: | 2 x 370 KM |
Bavaria Deep Blue 46 je zanimivo plovilo, ki ima sodoben, drugačen design izdelava pa je kvalitetna in krepko nad tem, kar smo bili pri Bavariji vajeni do sedaj. Tudi cenovno Deep Blue ni več tako poceni v primerjavi z ostalimi plovili v tem segmentu, vseeno pa za ta denar dobiš največ! Zagotovo bo barka uspešna, le pravega kupca mora najti. Koliko kupcev je na trgu za tak segment plovil sedaj ne ve še nihče, sem pa prepričan, da so Bavarci naredili več analiz preden so šli v ta projekt. Trenutno Deep Blue žanje uspehe na vseh navtičnih sejmih, nagrado za najboljše plovilo leta v kategoriji od 40 do 50 čevljev pa je dobila tudi na nedavnem splitskem sejmu Croatia Boat Show.
Po moji oceni bi bila barka idealna, če bi vgradili sistem IPS. Tam bi lahko izbiral IPS 500, ki ima enake motorje, kot v našem primeru, vseeno pa je težišče pomaknjeno bolj naprej. Tako bi se zmanjšala potreba po trimu, potovalna hitrost bi lahko bila nižja, na ta račun pa bi padla tudi poraba. Idealna pa bi bila izbira IPS 600, ki ima sicer enake motorje, vendar razvijajo 435 KM. Ta razlika bi barki dala nov zagon in zagotovo spustila porabo pri potovalni hitrosti vsaj za 10, če ne celo 15 litrov po motorju! Po drugi strani design nove Bavarije deluje zelo strupeno in pričakoval bi, da se tako obnaša tudi na morju. Končna hitrost 31 vozlov je zagotovo premalo in glede na izgled v marini, bi barka morala dosegati številke blizu 40.
Na koncu bi rad izrekel še posebno zahvalo podjetju Orsera Nautica d.o.o. iz Vrsarja, ki nam je v Splitu omogočilo testiranje plovila. Testirana barka bo v letošnji sezoni tudi v njihovi charter floti.
besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.