Križarka Oasis of the Seas

Author: Share:
Pred nekaj dnevi je na svojo premierno pot zaplula največja potniška ladja na svetu Oasis of the Seas. Gre za potniško ladjo, ki so je sami presežniki, od najrazkošnejše, najdražje, največje in podobno… Svojo prvo komercialno pot bo začela v domačem pristanišču Fort Lauderdale na Floridi že čez en mesec, bolj natančno 1. decembra, registrirana pa bo v bahamskem Nassau. Ladja bo največ plula na relacijah proti Karibom in Bahamom, ki so relativno blizu zahodne ameriške obale, poleg tega pa je tam za razvajanje gostov idealno podnebje.

Lastnik ladje je ameriško podjetje, ki se ukvarja s prodajo luksuznih križarjenj na velikih potniških ladjah Royal Caribbean International. Zanjo so pri finskem izdelovalcu velikih ladij STX Europe plačali celih 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Začetek projekta sega v leti 2004 in 2005, v letu 2006 je naročnik potrdil projekt in v zadnjih dneh leta 2007 se je s položitvijo kobilice začela gradnja. Celotna gradnja od prvega kosa jekla, do predaje kupcu je tako trajala manj kot 2 leti!

Ladja ponuja prostor za 5.400 do 6.300 gostov, za katere skrbi preko 2.100 članov posadke. To pomeni, da en član posadke skrbi za povprečno največ 3 goste! Kabine so razdeljene na 16 nadstropij, nekatere med njimi so tudi dvoetažne, ki bodo zadovoljevale tudi tiste najbolj zahtevne goste.

V svoji notranjosti pa megaladja za svoje goste poleg kabin ponuja tudi kompletno zabavo in sprostitev. Tu lahko najdete 4 velike bazene, savne, fitnes in celotne wellness centre. Ne manjkajo niti luksuzne restavracije, kino dvorane, gledališče, nakupovalna središča in lepotilni saloni, seveda vse to s precej zasoljenimi cenami. V zunanjem delu se boste lahko sprehajali po naravnem parku, kjer rastejo prave tropske rastline, grmovje in drevesa. Celotna notranjost je v stilu zabaviščnega parka, razdeljena pa je na 7 sosesk, vsaka od njih v malce drugačnem slogu.

Nekako tako pa je lepotica Oasis of the Seas izgledala pred dobrim letom med gradnjo v finskem pristanišču Turku.

Še tehnični podatki:
Dolžina ladje je nekaj čez 360 m, širina na vodni liniji 47 m, na najširšem delu pa za malenkost preseže 60 m. Najvišja točka na ladji je 72 m nad morsko gladino, njen največji ugrez pa 9,3 m. Za pogon ji služi šest orjaških diesel motorjev, ki ob enem ladjo preskrbujejo tudi s potrebno električno energijo. Vgrajeni motorji so znamke Wärtsilä, ki je izjemno priznan izdelovalec velikih motorjev za potniške križarke in vojaške ladje. Vgrajeni so trije motorji model 12V46D, od katerih vsak zmore po 13.860 kW, ter trije motorji z oznako 16V46D, kjer vsak premore 18.480 kW. Prenos pogonske moči na vodo je izveden preko treh električnih za 360 stopinj vrtljivih pogonskih nog Azipod, ki jih proizvaja koncern ABB in zmore vsaka 20 MW moči. Ladjo tako med plovbo lahko potiska največ 60 MW. Za primerjavo, to je okrog 9% električne moči, ki jo proizvaja naša jedrska elektrarna v Krškem!
Potovalna hitrost ladje je 20 vozlov, med testnimi plovbami pa so dosegli maksimalno hitrost 23.8 vozla ali 44 km/h.
Pogled na pogonske noge Azipod, ki ženejo Oasis of the Seas kaže veliko podobnost z v zadnjem času popularnima sistemoma IPS in ZEUS. Še posebej je zasnova z naprej obrnjenimi propelerji enaka kot pri Volvo Penta IPS. In ker vemo, da Azipod in podobni sistemi za velike ladje obstajajo že mnogo let, je jasno tudi, kje je Volvo Penta črpal ideje za svoj sistem IPS. Podtrupne pogonske noge, ki se v originalu imenujejo “pod drives”, so z velikih plovil v zadnjih letih samo prenesli na manjša plovila za zabavo.

In da na svetovnih oceanih križarka ne bo povsem osamljena, bo že v naslednjem letu dobila enako veliko sestrsko križarko z imenom Allure of the Seas. V kakšnem stanju je trenutno njena sestra lahko opazujete na spodnji fotografiji. Ob pogledu nanjo ne moreš verjeti, da bo ta kup železja že v enem letu povsem opremljen in pripravljen za sprejem prvih gostov.

besedilo: Sandi K.
foto: www.oasisoftheseas.com, Wikipedia

Previous Article

Impression Sailing Week ’09 – poročilo

Next Article

Nautilia 2009 – poročilo

Pogledajte ostale članke