Biograd Boat Show je letos svoja vrata odprl že 14. po vrsti. Vsekakor je to lepa doba, poleg vsega pa je to edini preostali sejem na Jadranu, ki še vedno, kljub krizi, ostaja podobno velik kot je bil včasih, oziroma je v zadnjih 5 letih celo zrasel. Zagotovo je konec oktobra pot v Dalmacijo zanimiva, čeprav jo je letos zagodlo vreme in je marsikdo samo zaradi tega ostal doma.

Sejem se je kot vedno odvijal v marini Kornati v Biogradu na moru. Organizacija je že tradicionalno dobra, se pa organizator zelo potrudi tudi za spremljevalne dogodke, ki se odvijajo čez dan in pa tudi zvečer s podaljškom dolgo v noč. Posebnost sejma je njegova dolžina, saj traja le 4 dni, torej od četrtka do nedelje. Organizator je mnenja, da je to tudi za velik sejem dovolj, kar je tudi moje osebno mnenje in nič ne bi škodilo, če bi se po tem zgledovali tudi naši slovenski veliki sejmi, če tako sploh še katerega lahko imenujemo.
Vreme je bilo letos v Biogradu ključni igralec. Najprej dva dneva čudovito, potem pa je prišel vikend in z njim katastrofalno slaba napoved med drugim tudi za Dalmacijo. Vreme je na koncu v soboto odlično služilo in razen nekaj kapljic dežja sredi popoldneva sploh ni bilo slabo. Res pa so verjetno zaradi snega v notranjosti države marsikateri hrvaški kupci iz Zagreba in okolice ter tudi slovenski kupci raje ostali doma.
Kljub vsemu pa je bil sejem odlično obiskan, kar me je prijetno presenetilo. Žal pa je slika precej drugačna, ko zaideš v pogovor z razstavljavci, saj jih je bila večina mnenja, da letos ni pravih kontaktov in da je veliko število obiskovalcev v resnici bolj sprehajalcev in manj kupcev.

Kvadratura sejma je glede na razmere v navtični branži ogromna, se pa je organizator tudi potrudil, da je priveze napolnil praktično do zadnjega kotička. Žal je resnica malo manj lepa, saj je veliko bark na privezih v resnici rabljenih, ki jih prodajajo agencije ali pa lastniki sami in so na sejmu predvsem zato, da zapolnijo vrzel. Vseeno pa smo lahko videli nekaj premier, tako tistih pravih, kot predvsem premier na hrvaškem trgu.

Začnimo tokrat pi plovilih malce višjega cenovnega ranga. Na sejmu je bilo nekaj lepih jahtic, med njimi pa Sunseeker Predator, Pershing 58, Abati Yachts Newport 46…

Selene Adriatic iz Ljubljane je pokazal sedaj že dobro poznano barko Selene 60, ki vedno očara s svojo dovršenostjo v notranjosti in simpatično konzervativno zunanjostjo, ki bo lepa tudi še čez 20 in več let.

Jadrnice so bile v Biogradu vedno odlično zastopane, saj je v začetnih letih sejma šlo predvsem za charter show, drugi argument pa je tudi bližina velikih čarterskih baz, kar pomeni, da je razstavljanje takšnih jadrnic povezano z relativno majhnimi stroški. Videli smo lahko različne modele od večine poznanih svetovnih proizvajalcev.

Prva resna premiera je plovilo Damor 980 fjera. Gre za simpatično polizpodrivno barko, dolgo skoraj 10 metrov, ki jo lahko žene en ali pa tudi dva motorja. Pogon je seveda preko togih gredi, plovilo samo pa povzema linije in zasnovo od manjših sester Damor 800 fjaka in Damor 900 furia.

Že poznani hrvaški Naval 22 ima sedaj spremenjeno krmno platformo na katero je montiran tudi izvenkrmni motor. Takšna rešitev je zelo posrečena, saj je čoln dobil lep prostor na krmi, ki bo močno olajšal ribolov in zadovoljiv družinske kopalce.

Pulska Leidi 600 z močnim izvenkrmnim motorjem je stara znanka vseh sejmov, je pa plovilo vedno atraktivno zaradi simpatičnega izgleda in kvalitetne izdelave. V izgradnji je večja sestra, ki bo imela na voljo tudi vgradni diesel motor in bo tako zadovoljila še tiste, ki jim izvenkrmni motor nikakor ne odgovarja.

Hrvaško plovilo, ki ga imenujejo pol-podmornica in je namenjeno za turistične vožnje z opazovanjem podmorja, je v času sejma opravljalo testne vožnje in tako iskalo nove kupce, seveda med lastniki turističnih in čarter podjetij vzdolž obale.

Videli smo lahko tudi preostanek hrvaške male brodogradnje, kot so recimo Bakan, Betina, Anorti, Grašo, Kuster, Tušek…

Seveda ni manjkalo niti domačih gumenjakov Ris marine, Grginić pa je pokazal sedaj že poznan cruiser s trdo streho Mirakul 30.

Svojo hrvaško premiero je doživel tudi slovenski Elan Fishingline 650 cabin, ki se proizvaja v Obrovcu. Ponovna oživitev palete manjših plovil Elan me osebno zelo veseli in upam, da bodo plovila Elan zopet postala dostopna širšim množicam.

Kot na vsakem resnem sejmu tudi tukaj ni manjkalo opreme za plovila. Velik ponudnik na tem področju je podjetje Stal iz Ljubljane, ki je pokazalo že svojo stalno ponudbo flapi Bennett, VHF postajami Cobra, lučmi Astel, desalinizatorji Sea Recovery, daljnogledi Steiner, generatorji Whisper Power in podobno. Največ zanimanja pa je doživela premiera sicer slovenskega izdelka, tandemskega sidra Wemar.

Še eno slovensko podjetje, ki si utira pot tudi na hrvaškem tržišču je Primus R, ki je predstavljalo poznano umetno tikovino Flexiteek.

V šotorih smo lahko opazovali še ostalo navtično elektroniko, palubno opremo in tudi navtična oblačila.

Hrvaško premiero so doživeli tudi poljski čolni Remus in Aqua Royal, ki jih zastopa slovensko podjetje Bravo Yachting iz Maribora.

Navitech iz Novi Vinodolski je predstavil že poznane modele gumenjakov Zar in fishermanov Eolo.

Atraktivni športni italijanski gliser Clear z izvenkrmnim motorjem je predstavilo še eno slovensko podjetje Defens iz Ljubljane.

Atraktiven gliser Majestic Speed se s svojim retro izgledom spogleduje z legendarnimi Riva-mi. Gre za še eno premiero na tem sejmu, narejen iz kvalitetnega slavonskega hrasta, njegovi lastniki pa bodo vedno dobili poglede mimoidočih, saj čoln že na daleč izstopa od ostalih povprečnih plovil.

Zagotovo boste izstopali tudi, če si boste omislili tole troživko, ki sliši na ime Ramphos. Gre namreč za motornega zmaja, ki seveda leti po zraku, za pristajalno stezo pa lahko služi manjši gladek travnik ali še bolje mirna vodna površina, kot je morje, jezero ali večja reka.

Zanimiv je tudi pontonski pomol hrvaškega proizvajalca, ki ima v sebi vgrajen ogromen koš za smeti. Kompletna ponudba obsega tudi manjši delovni čoln s katerim lahko te smeti potem odpeljejo na obalo. Zagotovo dober prispevek k ohranjanju čistega okolja v lučicah in manjših priveziščih na neobljudenih lokacijah otokov.

Kot sem napisal že na začetku se je veliko dogajalo tudi izven meja sejma. Preko dneva smo bili deležni mnogo testnih voženj z različnimi plovili. Med drugim se je “divjalo” z delovnim gumenjakom, ki ga je gnal izvenkrmni Mercury 300 Verado, plulo s pol-podmornico in pa jadralo z različnimi jadrnicami.

V soboto je sejem obiskal tudi bivši hrvaški in še prej jugoslovanski predsednik g. Stjepan Mesić. Obisk ni bil politične narave, temveč povsem ljubiteljski. Tudi to je priznanje organizatorju, da sejem ima nek večji pomen.

Za konec:
Sejem je bil lep in z lahkim srcem lahko rečemo, da je to edini še vedno dobro stoječi hrvaški navtični sejem. Čeprav nerad, moram priznati, da je resnica še širša in lahko bi geografsko omejitev razširili kar na celotni Jadran, saj so naši slovenski sejmi le bleda senca tega. To velja tako po številu obiskovalcev, organizaciji, kot predvsem po številu razstavljavcev in številu razstavljenih plovil. Ko vse skupaj pogledaš malo od bliže pa le ni tako lepo. Razstavljenih plovil je bilo res ogromno, vendar lahko rečemo, da je velika večina sejma samo sejem rabljenih plovil. Že uradni podatki organizatorja nam govorijo to, saj je bilo menda razstavljenih kar 44 rabljenih motornih plovil in pa 55 rabljenih jadrnic. Ker je bila tudi večina ostalih plovil starih nekaj let, smo na koncu na izjemno majhni številki res novih bark… Žal je to stalnica vseh sejmov v zadnjih letih in tukaj bo potrebno nekaj narediti! Če potegnemo vzporednico z avtomobilsko industrijo je tam kristalno jasno, da npr. Volkswagen Golf serije V nekako ne sodi več na sejem novih avtomobilov.
Na srečo je organizator na sejem uspel zvleči tudi nekaj premier, res da večinoma samo hrvaške premiere, nekaj malega pa tudi pravih premier prvič javno predstavljenega plovila. To je zagotovo dvignilo nek nivo, nivo sejma pa močno dviguje tudi hrvaška mala brodogradnja, ki je tukaj že več let prisotna v popolni sestavi. Kot prvo so to plovila, ki si jih marsikdo lahko privošči, poleg tega pa so tam prikazana plovila večinoma res nova in ne stara nekaj let.
Da je sejem zanimiv za razstavljavce govori tudi podatek o izjemno veliki udeležbi slovenskih podjetij. Nekatera med njimi niso bila prisotna niti na enem od naših domačih jesenskih treh sejmov, so pa pokazala svoj program v Biogradu. To daje slutiti, da se pri nas nekaj dela hudo narobe, saj je Biograd relativno daleč od bogatega Zagreba, Slovenije in Avstrije, pa je bilo tam vseeno, kljub slabemu vremenu, več Avstrijcev, kot pri nas na vseh sejmih skupaj!

Biograd ima kot sejem in prostor zagotovo še lepo prihodnost, predvsem pa priložnost, saj se je na račun ekonomske krize v zadnjih letih popolnoma znebil močne konkurence na Jadranu. Naslednje leto ga bomo gledali v jubilejni 15. izdaji in prepričan sem, da nas bo organizator zopet prijetno presenetil in nam upam prikazal še več pravih novosti in manj rabljenih plovil.

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.