Včeraj je zaprl svoja vrata eden največjih navtičnih sejmov na svetu Salone Nautico Internazionale di Genova. Sejem letos doživlja že svojo 49. ponovitev in tako spada med največje ne samo po velikosti razstavnih površin, temveč tudi po tradiciji. Ravno zato je genovski salon vsako leto pokazatelj trenutnega svetovnega navtičnega dogajanja, kjer je vedno predstavljenih ogromno premier. Letos smo sejem še posebej težko pričakovali, saj nam daje neke kazalce glede na krepak upad prodaje plovil v preteklem letu.

Takoj po vstopu na sejemski prostor sledi presenečenje. Obiskovalcev je ogromno, gneča na razstavnih prostorih pa podobna kot vsa leta poprej. Takoj sledi pogled na sejemski plan z razstavljalci. Spet sledi presenečenje, saj so razstavne površine zasedene v celoti! Osebno sem pričakoval, da se bo podobno kot na vseh sejmih v zadnjem letu dni poznalo tudi tukaj, vendar daleč od tega. Razlaga popolne zasedenosti razstavnih površin je kot prvo v tem, da je očitno velikega preplaha v obliki recesije počasi konec. Večino ljudi ima še vedno denar in se ponovno zanima za nakup plovil. Kot drugo pa je neka logična razlaga tudi v tem, da so se proizvajalci plovil malce držali nazaj (varčevali) na manjših sejmih in se stoodstotno skoncentrirali na največje in najpomembnejše, kamor vsekakor sodi Genova.

Ker je sejem res ogromen, sem se odločil, da bo tudi poročilo razdeljeno na dva dela. V prvem se bomo dotaknili večjih motornih čolnov, cruiserjev, jadrnic in gumenjakov. V drugem delu poročila, ki seledi v neka dneh pa bomo pogledali še jahte, manjše motorne čolne, motorje in opremo plovil. Sedaj pa le poglejmo, kaj je bilo moč videti v Genovi.

Večji motorni čolni in cruiserji:

Ta segment je na Genovskem sejmu definitivno najbolj obsežen, je pa težko določiti mejo kaj je še večji motorni čoln in kaj je jahta. Zagotovo se zadeva prepleta pri plovilih dolgih okrog 50 do 60 čevljev, kjer se dejansko začnejo jahte.

Takoj na vhodu zagledamo prvi slovenski proizvod Blumar. Njihovo razstavno mesto je že vsa leta na isti lokaciji, letos pa so pokazali že uveljavljeni Blumar SC dolžine 9,45 m.

Zanimiv lepotec je tudi že poznani Absolute 47 z dvema IPS 600 pogonskima sklopoma. Absolute ima v Sloveniji tudi novega zastopnika.

Podobno velika je tudi avstralska Riviera 4700 SY. Ta proizvajalec ponuja nekako dve liniji plovil, prvi in precej bolj obsežen je bolj ribiško naravnan, drugi in bolj nov segment pa so njihovi luksuzni čolni s hard topom.

Emozione 55 Openbridge je popolnoma odprta barka, katere zasnova močno spominja na Bavario Deep Blue.

Atlantis je že nekaj časa pod okriljem Azimut-Benetti grupacije in nič več ne kaže znakov bivšega Gobbija. Trg napadajo s celo paleto simpatičnih open in hardtop cruiserjev.

Tudi ameriški Sea Ray je zašel v plovila s trdo streho in delno pokritim kokpitom, ki so v Evropi vse bolj popularna.

Sessa C38 na sliki je eden izmed velikih modelov, ki jih ponuja ta proizvajalec.

Še en veliki ameriški proizvajalec Four Winns, ki izhaja iz grupacije Genmar širi svojo ponudbo na večje čolne, če ne že kar jahte s trdo streho.

Seveda v Genovi ni manjkala niti cenovno ugodna Bavaria.

In še en ameriški proizvajalec kvalitetnih plovil Monterey.

Najmanjši trije modeli italijanskega proizvajalca Salpa.

Atlantis se poleg že uveljavljenih plovil, po čemer je tudi poznan, sedaj poizkuša še v popolnoma novem segmentu. Premiera plovila Verve 36 je požela mnogo zanimanja, vprašanje pa je, koliko kupcev bo pritegnil nov koncept plovila open. Obiskovalce je Verve 36 privlačil tudi z atraktivno barvo in tudi imenom, ki pomeni nekaj umetniškega in navdušojočega, živahnega…

V genovi lahko vedno vidimo tudi cel kup plovil tipa “gozzo” ali po naše guc. To so tradicionalna ribiška plovila s polokroglo krmo, ki pa danes doživljajo svoj preporod z raznimi spojlerji, ki jim omogoče poldeplasmanski režim plovbe. Marsikatero od teh plovil pa ima podvodni del trupa povsem gliserski, nadgradnja pa povzema tradicionalne guc linije.

Turški Vicem izdeluje izjemno lepa lesena plovila, od katerih nekatera že segajo v segment jaht.

Plovil tipa lobster in pa različnih španskih in italijanskih tradicionalnih plovil je v morju kolikor hočeš in kdor se odloči za nakup česa podobnega ima zagotovo pestro izbiro.

V ta segment se vrivajo tudi ameriška plovila Sabre Yachts iz zvezne države Maine.

Segment luksuznih in modernih oblik pomešanih s tradicionalnimi kot prvi zagotovo pokriva italijanski Portofino s celo paleto takšnih plovil.

Zraven pa se meša tudi hrvaški Pičuljan z modelom Eleven. Barka je na hrvaških sejmih vedno impozantna, v Genovi pa se ta impozantnost razblini kot bi mignil.

Španski Starfisker iz kraja Vigo je predstavil novost za leto 2010 ST 45 Cruiser.

Tudi plovila z asketskimi futurističnimi linijami je možno opaziti. Da je bera polna in plovila še bolj “čudna”, pa poskrbijo tudi “sumljive” barvne kombinacije.

Jadrnice:

V Genovi so bile jarnice vedno v manjšini, so pa z lanskim letom ljubitelji vetra pridobili nekaj razstavnega prostora, ki je bil tudi letos zaseden do zadnjega mesta. Seveda so tu razstavljali vsi večji in pomembnejši svetovni proizvajalci jadrnic.

Najprej opazimo nekaj velikih jadrnic, med njimi nekaj klasičnih in pa tudi nekaj ekstremno regatno nastrojenih.

Danski X-yachts z modelom X-55 in ostali.

Celo serijo plovil Sun Odyssey od modela 30 do 50 je pokazal tudi francoski Jeanneau.

Tudi nemška Bavaria se je razkazovala z modeli 32, 35, 40, 47 in 55 cruiser.

V družbi največjih ni prav nič zaostajal še en francoski velikan. Tudi oni so predstavili celotno paleto plovil med njimi tudi največji iz serije First in sicer Beneteau First 50.

Zelo kvalitetni severnjaški proizvalajalec jadrnic Hanse je kupce vabil z modelom Hanse 545.

Seveda pa v Genovi ni manjkal niti slovenski Elan. Veliko zanimanja je bilo za najmanjši model Elan 310, ki ob relativno ugodni ceni ponuja kar nekaj udobja.

Na sejmu se najde tudi nekaj povsem tekmovalno nastrojenih modelov jadrnic, v ozadju pa lahko vidimo še luksuzni Dufour 525.

Ob pogledu na tole lepotico pa zastane dih tudi tistim, ki jih jadranje niti malo ne zanima. Jadrnica-jahta sicer ni bila razstavljena na sejmu, temveč v neposredni bližini lepo vidni iz sejemskega prostora in tudi v pravem tematskem delu jadrnic. Očitno opravljajo na njej servis, gre pa za plovilo Mirabella V. Kot sem kasneje ugotovil, naj bi bil lastnik barke ustanovitelj in predsednik grupacije Avis, ki se ukvarja z najemom avtomobilov. Barka je dolga 247 ft, se pravi dobrih 75 m, njen največji ugrez pri spuščeni kobilici doseže 10 m, višina jambora je 88,5 m, med plovbo pa izpodrine za 765 ton vode. Proizvodni stroški so menda narasli preko 50 milijonov USD, za tedenski najem pa morate odšteti najmanj 375.000 USD.

Okrog 25 m krajša pa je bila največja rastavljena jadrnica na sejmu, Perini Navi z imenom Baracuda, ki v dolžino meri “samo” 50 metrov, njen izpodriv pa znaša 422 ton.

Gumenjaki:

Domovina gumenjakov ali kakor jim popularno iz italijanščine rečemo gumoni je zagotovo Italija. In ravno zaradi tega lahko ljubitelji gumonov v Genovi vidijo prav vse. Začne se pri majhnih pomožnih čolničkih, zaključuje pa se pri nenormalno velikih barkah dolgih tudi preko 15 metrov, ki še vedno spadajo v družino gumenjakov.

Seveda so prvi “velikani” razstavljeni direktno v morju, kjer si delijo zadnji del bazena.

Simpatičen Albatro Tender 50 ima zanimivo ime, Tender! Le na kakšno barko bi ga radi postavili, saj že sam gumenjak meri v dolžino divjih 16 metrov.

Nekateri z gumoni že pretiravajo in jim dodajajo še eno dimenzijo. Tole je že prava jahtica s trdo streho, pa še vedno gumon. O kakšni posebni lepoti pa tukaj nebi govoril, sicer pa okusi so različni!

Divji gumenjak Speed marine Monte Carlo z dvema zunajkrmnima Yamahama, za njim pa Opera 53 in Opera 60, slednji z dolžino celih 18,4 metra. Za pogon mu služijo vgrajeni diesel motorji, v najmočnejši varinati 2 x 800 KM!

Med velike gumenjake zagotovo spada tudi Solemar 37 Oceanic.

Solemar pa ima v ponudbi tudi kopico bolj “ljudskih” gumenjakov dolžin od 6 metrov naprej.

Gumenjake dolge do 10 metrov ponuja tudi italijanski Zar, na sliki pa je drugi največji model Zar 75.

Celo kopico gumenjakov s sprednjo spalno kabino ponuja tudi proizvajalec Nuova Jolly

Dva vgradna motorja z Z pogonom nista v zadnjem času niti na gumenjakih prav nobena redkost, tokrat tudi na Marlinu.

Jumbo gumenjak je tudi Sacs Strider 15. Ko ga gledaš, ga v dolžino kar ni in ni konca…

Vsekakor zelo zanimiva dvoživka. Na manjši Lomac-ov gumenjak so montirali nosilce, na njih pa krila motornega zmaja in motor. Tako vodno/zračno plovilo lahko pristaja na vodi, po njej tudi malenkost pluje, potem pa se dvigne nad njo in z veliko hitrostjo odleti na drugo destinacijo. Mogoče bi bilo zanimivo za “skakanje” med jadranskimi zalivi.

Velik proizvajalcev gumenjakov je tudi italijanski Master.

Model Heaven 40 mi je padel v oči zaradi površinskega pogona. Vse to je bilo včasih domena velikih in hitrih jaht v obliki Twin Disc-ovega Arnesona, sedaj pa se zadeva širi že na gumenjake. Končna hitrost mora biti enormna, se pa tukaj poraja vprašanje stabilnosti, saj propelerji in noga med hitro plovbo niso pod vodo in tako ne stabilizirajo čolna…

Podoben sistem površinskega pogona najdemo še na nekaterih gumenjakih, tokrat v obliki TS 45.

V Genovi je imel velik razstavni prostor tudi delno slovenski Kardis. Njihovi gumenjaki imajo zagotovo nekaj odličnih in v svetu plovil še nikoli videnih rešitev, kar pa za sabo potegne tudi nekoliko višjo ceno.

Prvi del poročila je za nami, sledi pa še nadaljevanje, v njem pa tudi predstavitev velikih jaht, manjših motornih čolnov, opreme in motorjev.

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.