Včeraj se je zaključila letošnja razstava plovil Internautica 2010, ki je letos doživela jubilejno 15. ponovitev. Sejem je bil vsa leta od začetkov v letu 1996 v strmem vzponu, v zadnjih dveh letih pa je naredil korak nazaj. Letos je bil ta korak tako velik, da je bila večina obiskovalcev s sejmom skrajno nezadovoljnih, poleg vsega pa jo je organizatorju zagodlo še slabo vreme. Rezultat gospodarske krize je viden povsod in čeprav so proizvodna podjetja že izšla iz krizne situacije, je v navtiki zarezala šele sedaj.

Sejem sta svečano otvorila premier Borut Pahor in piranski župan dr. Tomaž Gantar. Prvi otvoritveni dan je zaznamoval predvsem dež, ki je odgnal še tistih nekaj deset obiskovalcev.

Precej se je vremensko stanje popravilo v sredo in takrat so bili razstavljalci že boljše volje. Kjub temu pa je bilo opaziti izjemno majhen obisk! Ker se je obseg razstavljalcev močno skrčil, si je organizator lahko privoščil krepko večje prehode med posameznimi razstavnimi prostori, kar lepo skrije zmanjšanje razstavnih površin. Je pa organizator naredil eno katastrofalno napako, ki je šla v nos večini s katerimi sem se pogovarjal. Sejem ni več navtični, temveč “kramarski”! Vsa navlaka tipa sesalci, masažni stoli, mikserji, noži in celo salame na navtični sejem ne sodijo!

Pa se na hitro sprehodimo skozi sejem. Na vhodu vse po starem, pred vhodom pa ameriška limuzina grosupeljskega casinoja Kongo. Odpravimo se skozi vstopni šotor, kjer ni presenečenj. Takoj po vstopu na prvo ploščad pa se že občuti zmanjšan obseg razstavljalcev, saj je nezasedenga prostora neobičajno veliko. Pozitivno preseneti podjetje NAR d.o.o., ki je eno redkih, ki je letos še povečalo svoj razstavni prostor in postavilo celo šotor. Razstavili so nekaj modelov gliserjev ameriških proizvajalcev Monterey in Stingray.

Videli smo lahko tudi gumenjake Maestral v kombinaciji z motorji Yamaha.

Zanimiva novost na našem trgu so majhni motorni katamarani Zego. Razstavljena je bila delovna in športna verzija, na njih pa lahko montiramo izvenkrmni motor moči do 22 kW oziroma 30 KM. Katamarani so verjetno zelo zanimivi za jezera, mogoče pa malo manj za morje. Vseeno bo verjetno kakšen lastnik z novo pridobitvijo zelo užival.

Poljski proizvajalec fishermanov Atlantic je na sejmih ponavadi prisoten skupaj z motorji Honda, na željo pa vam montirajo tudi motor kateregakoli drugega proizvajalca.

Podjetje Tara-Nautic iz Kopra je zasedlo svojo standardno pozicijo pod šotorom in ni krčilo svojega razstavnega prostora.

In že smo v prvi hali. Takoj na vhodu nas preseneti Stal Elektronik iz Ljubljane, ki je letos še povečal svoj razstavni prostor. Poleg njihovega klasičnega programa so pokazali še celo kopico ploterjev in ostale elektronike Lowrance ter LED osvetljavo proizvajalca Hella Marine.

Hrvaško-italijanski Unimar je kot vedno predstavil opremo za plovila, pri njih pa lahko dobite od vijaka, bitve, do hidravlične pasarele ali generatorja.

Mali Grašo 19 je bil bogato obložen z dieselskimi motorji Lombardini in VM, ki jih zastopa Expo comm iz Ljubljane.

Takoj po prihodu na drugo ploščad med halama pade v oči povsem novi tradicionalni guc madžarskega proizvajalca Bluestar. Cena plovila je okrog 17.000 EUR + DDV, kar zna biti zanimivo za marsikaterega kupca, ki mu je prvi ribolov.

Na isti ploščadi smo lahko videli še italijanske gumenjake Master in slovenske Novomar.

Naslednje podjetje, ki nas razočara je celjski Atal, ki je letos na sejem pripeljal le dva majhna gliserja Regal in pa uspešnico Greenline. Kje so vsi Chaparrali in Galeon?

Vstopimo v drugo halo, kjer je na standardni poziciji s svojo elektroniko prisoten Garmin. Ostalo v drugi hali ni vredno omembe oziroma je komentirano na koncu poročila.

Iz hale pridemo še na tretjo ploščad, kjer je še ena svetla izjema, štajerski AS Boats. Njihov razstavni prostor je letos še večji in poln plovil Four Winns ter Rinker, predstavili pa so še celo paleto manjših in večjih gumenjakov Brig.

Obloge iz Flexiteek-a in lepilno-tesnilne mase Tikal je predstavil PrimusR d.o.o.

Tiko&Mar je predstavil gumenjake Solemar, ki jih sedaj opremljajo z motorji Evinrude. V času sejma so se fantje z enim od superšportnih gumenjakov Solemar opremljenim z dvema Evinrudoma po 225 KM podali tudi na 24-urno pot od Portoroža proti Dubrovniku in nazaj.

Na prehodu iz suhega dela sejma v mokrega smo dolga leta opazovali jeklene konjičke znamke Audi, letos pa jih je zamenjala še ena prestižna nemška znamka BMW. Če bi ocenil predstavitev v šotoru, bi rekel, da je BMW v primerjavi z Audijem v prejšnjih letih naredil pravo revščino, saj ni bilo praktično kaj videti… Močno so manjkali kakšni “popoprani” lepotci tipa M3, M5 in še kaj bi se našlo, ki bi se lahko postavili ob bok lani pokazanim RS6 in R8. Je pa pozitivno to, da so omogočili testne vožnje s kopico svojih vozil.

Beneteau ima relativno novega zastopnika, ki je pokazal nekaj modelov jadrnic First in Oceanis.

Domači Elan je pokazal paleto svojih jadrnic, meni pa je najbolj padla v oči Impression 514. Prava jahta, ni kaj!

Motorni del Elanove proizvodnje je bil v zadnjih dveh letih v neki pat poziciji in nihče ni vedel kaj se bo zgodilo. Pred kratkim se je zamenjal lastnik, ki ima velike načrte in bo obnovil proizvodnjo v Obrovcu. Razstavljena sta bila že krepko ostarela modela Power 35 in Power 42, ki bosta počasi potrebovala naslednika. Enako pričakujemo obuditev propadlega projekta Power 48.

Dirkalno nastrojeni Solemar s katerim so se fantje iz Tiko & Mar podali na 600 NM dolgo pot do Dubrovnika in nazaj.

AS Boats je v vodi predstavil še avstralsko jahtico s trdo streho Riviera 3600, ki jo ženeta IPS pogonska sklopa.

Hrvaško-belgijska naveza Prinz je preko podjetja Okras pokazala jahto Prinz 56.

V neposredni bližini smo lahko videli še nekaj velikih jaht Dominator in Feretti.

Marcuis je oblikovasko vsaj malo slovenski, saj ga je risal oblikovalski studio Nuvolari-Lenard.

Pred nekaj leti predstavljen Seaway-ev Skagen je še vedno zelo atraktivna barka tipa trawler.

Zadarski SAS-Vektor je pokazal že predlani predstavljeno Adriano 44, zraven pa še maketo manjše sestre Adriana 36, katere kalupi nastajajo v slovenskem podjetju RDM d.o.o. in so v zadnji fazi.

Italijanski Cranchi je na sejmu pokazal kopico manjših in tudi večjih cruiserjev ali bolje rečeno jaht.

O Bavari-ji Deep Blue 46 smo že pisali, tokrat pa smo jo lahko videli tudi v našem morju.

Yucca Boats iz Ljubljane je prikazala prelepe Azimute in pa relativno novost na našem trgu, travlerje Selene.

Praktično noben od večjih sejmov ne more miniti brez sinonima za športne jahte, Pershing. Tokrat so v morju pokazali modela Pershing 56 in 50.

Takoj zraven pa smo lahko občudovali prestižno Rivo z imenom Rivarama in pa Absolute 52, ki nudi pogonsko opcijo Volvo Penta IPS 600 v dvojni ali trojni konfiguraciji.

Od superhitrih Pershingov, Rive in Absoluta, pa smo presedlali na umirjene Linssen-e, kjer je na prvem mestu udobje, hitrost pa je pri njih praktično nepomembna. Podjetje Cantal Marine iz Ljubljane po novem poleg izpodrivnih plovil Linssen zastopa tudi luksuzne skandinavske jadrnice Najad.

Slovensko premiero je doživela tudi italijanska Salpa Laver 50.5.

Kombinacijo voda in ploščad so zasedli tudi kvalitetni športni gumenjaki Kardis.

Ploščad v ozadju rive je letos povsem samevala. Tam smo lahko videli le Petrolovo videnje “bencinske” črpalke prihodnosti, ki dejansko ne bo bencinska temveč električna. Da pa je stvar še bolj zelena, se napaja z energijo fotovoltaičnih panelov in vetrnih generatorjev.

Na suhem smo lahko videli še nekaj manjših plovil Sea Ray in pa mega velikega Pershinga, ki bi bolj sodil v morje, je pa kljub vsemu na tem mestu že tradicionalna popestritev Internautice.

Zanimiva barka z upravljalskim mostičkom je še Jeanneaujev model Prestige 39, ki za svojo ceno nudi zelo veliko.

Da je bilo razstavljalcev res krepko manj oziroma so na sejem prišli z manj plovili pričata naslednji fotografiji. Prazni privezi z muringi na sejmu vsekakor ne izgledajo lepo in organizator bi moral močno razmisliti. Sejem bi lahko za nekaj metrov skrčili, ne pa da so obdržali praktično enako kvadraturo, vmes pa puščali tudi po pet praznih privezov!

Da pa nekomu res ni jasno kaj pomeni navtika, pa si lahko ogledate na naslednjih slikah. Že v uvodu sem kritično napisal, da tako ne gre in da poleg plovil nikakor ne sodijo čudežni sesalci, čudežni mikserji in celo salame! Letos je v imenu polnjenja razstavnih prostorov Internautica pokazala “kramarski” pečat in je postala obrtniški sejem. Slabo in grdo! Pa takšno ni samo moje mnenje, temveč mnenje velikega števila razstavljalcev in tudi obiskovalcev, ki so se po plačilu 12 EUR za vstopnino počutili ogoljufane.

Za konec poročil s sejmov ponavadi sledi kakšna simpatična hostesa, ki jih je bilo letos tudi manj, vseeno pa dovolj, za spočiti oko.

Letošnja Internautica se je po podatkih organizatorja zaprla z 21.000 obiskovalci v šestih dneh, kar je uradno zmanjšanje števila obiskovalcev od lanskega leta za 7.000. Po moji oceni bi rekel, da je bilo obiskovalcev še kaj manj, za kar je zagotovo krivo vreme, ki sejmu letos ni bilo naklonjeno. Jubilejna 15. izdaja sejma se je končala z mešanimi občutki in na splošno slabim končnim vtisom. Prepričan sem, da bo organizator kritike razstavljalcev, obiskovalcev in novinarjev vzel resno in že naslednje leto ponovno pripravil sejem, kot zna in kot se spodobi! Če bo nekaj manjši ni panike, naj pa bo kvaliteten in naj ostane najlepši in največji slovenski salon plovil, kajti v nasprotnem mu lahko mesto favorita hitro odvzame nekdo drug!

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.