V Portorožu smo lahko v zadnjih dneh preteklega tedna obiskali Jesenski navtični vikend, ki je letos po lanski premieri doživel 2. ponovitev. V lanski reportaži sem zapisal, da ima sejem potencial, dobrega organizatorja in pravi termin, zato sem letos pričakoval več, v resnici pa smo dobili manj. Pogrešali smo precej glavnih prodajalcev plovil v Sloveniji, ki se sejma žal niso udeležili.

Samo promoviranje sejma po medijih in predvsem “jumbo” plakatih je bilo relativno dobro in tako sem osebno pričakoval tudi dober obisk ljubiteljev navtike. Tudi vreme je bilo letos bistveno boljše kot lani, lahko bi rekli celo odlično. Očitno pa tudi to ni pomagalo pri obisku, saj je bilo obiskovalcev malo, tisti ki pa so na dogodek prišli, so bili razočarani. Žal ni bilo veliko za videti, še manj je bilo novosti in zanimivosti, na srečo pa je slab vtis popravil povsem novi Greenline 40, ki so ga pokazali prvič.

Med resnimi gumenjaki je bil edini proizvajalec Solemar oziroma njegov zastopnik Tiko&Mar.

Slovenski Elan je pokazal novi model manjšega open fishermana na suhem in pa preizkušen model Elan Power 42 v morju.

Da je sejem zasedel vsaj nekaj pošteih metrov pontonskih pomolov, je organizator tja privezal tri velike jahte znamke Dominator. Saj je zanimivo videti te lepotice, vendar sem mnenja, da na takšen sejem, kot je jesenski Portorož ne sodijo… Kupci takšnih plovil pridejo na Internautico, Genovo, Düsseldorf in mogoče še v Split, najverjetneje pa jih bo prodajalec spoznal med igranjem golfa.

Prostor na pontonih je zapolnjevala tudi zanimiva aluminijasta jahta nizozemskega proizvajalca Wim van der Valk, ki jo po novem zastopa Cantal marine iz Ljubljane. Vsekakor zanimivo plovilo in nekaj novega na Jadranu.

Takoj zraven novosti pa smo lahko opazili prastaro mobitelovo tekmovalno jadrnico Veliki Viharnik. Kakšen je namen takšne barke na sejmu plovil?

A-MAR je pokazal uspešno motorno Bavario 28 in zanimivo jahtico Absolute 40, ki ima žal precej zasoljeno ceno.

Med jadrnicami smo lahko videli športno nastrojeno X-yachts in pa nekaj Doufour-jev.

Med jeklenimi plovili je na Jadranu zelo prepoznavna znamka Linssen, v Portorožu pa je Cantal Marine pokazal model 40.9.

Obiskovalci so močno pogrešali manjša plovila, svetla izjema je bil le Defens s svojim modelom gliserja Atalntic.

Med luksuznimi jahtami smo lahko videli nostalgično Rivaramo, Pershinga 50 in še kakšnega velikega Ferrettija, ki vsi spadajo pod okrilje iste grupacije.

Na suhem se je bohotil veliki Cranchi Master Yacht.

Na platoju so se skupaj predstavili še Bravo Yachting s svojim plovilom Blue Star in pa Tek-dek, ki nadomešča pravo tikovino.

Edino res zanimivo plovilo na sejmu, ki je doživelo svojo premiero in pa tudi zanimanje peščice obiskovalcev, pa je novi Greenline 40, ki ga je pokazal Atal d.o.o. iz Celja. Barka temelji na preizkušeni formuli, ki je dala izjemen uspeh pri manjšem bratu Greenline 33. Vsekakor je plovilo drugačno in tudi zato zanimivo.

Premec je prostoren, kot se za barko dolgo okrog 12 metrov tudi spodobi.

Prehodi po boku plovila so zanimivo zamišljeni asimetrično. Na daleč se to ne opazi in vizualno ne kvari celotnega izgleda ima pa neko prednost in slabost. Desna stran plovila (na sliki levo) ima širši prehod po katerem lahko hodimo brez večjega napora. Enako so na desni strani tudi bočna vrata, ki skiperju omogočajo hiter prehod s krmarskega mesta na premec. Prehod po levi strani barke (desna slika) je precej ožji in ljudje močnejše postave bodo imeli tukaj težave. Ta prehod je res narejen samo za suhe oziroma je po njem treba hoditi bolj bočno. Takšna rešitev ni ravno običajna in daje v notranjem salonu malo več prostora. Moje mnenje je, da bi bilo bolje, če bi bil salon malo manjši in oba prehoda pošteno široka. Še posebej moti to, da je ožji levi prehod, ki je pri običajnem pristajanju bistveno več v uporabi, kot desni… Očitno se bo pri tem plovilu potrebno navaditi na nasprotno!

Ko vstopimo v salon, se odpre izjemno velik prostor, ki ga Greenline-u lahko zavidajo tudi precej večja plovila. V njem najdemo tako kuhinjo, kot pravi veliki hišni hladilnik.

Krmarsko mesto je prostorno in ker je bila razstavljena različica plovila opremljena tudi z elektromotorji, so vidni tudi kontrolni inštrumenti hibridnega pogona.

Pri spustu v spodnji del kjer sta dve kabini pa sledi razočaranje. V premcu najdemo kabino z dvema povsem ločenima posteljama. Odlagalnih površin je sicer dovolj, kabina je tudi izjemno zračna in svetla, saj so pod stropom okrog in okrog panoramska okna. Iz nje je predviden tudi drugi vhod v edino kopalnico na barki, ki ima seveda tudi vrata s hodnika.

Zadaj najdemo samo eno kabino, ki je sicer spet zelo svetla zaradi panoramskih oken pod stropom in pa velikega stropnega polprosojnega pokrova, ki odpira pogled v salon. Prvi vtis v zgornjem salonu je res impresiven, saj je prostora na pretek. Spodaj pa ga manjka in človek bi pričakoval 3 kabine ali pa vsaj dva toaletna prostora.

Žal je tako, da velik del barke zavzemajo sredinsko nameščeni motorji znamke Cummins Mercruiser Diesel, ki prihajajo iz nemškega Volkswagna, zraven pa imajo dodan še hibridni del, ki omogoča barki 2 x 7 kW električne moči oziroma lahko deluje tudi kot 5 kW generator, ki med dieselsko plovbo polni akumulatorje. Akumulatorje polni tudi 1.300 W solarnih panelov na strehi, kar se sicer sliši lepo, vendar pa realno NE omogoča prav nikakršne plovbe. Od teh 1.300 W bomo povprečno akumulatorje polnili le s polovično močjo, vsi pa vemo, da manj kot 1 kW moči žal ne bo zmogel kaj posebej hitro premikati 12 metrov dolgega plovila. Plovba na elektriko je sicer možna iz dveh Li-Po akumulatorjev, ki zmoreta shraniti 2 x 240 Ah pri 48V. Če to malo preračunamo, to pomeni vsak od njiju okrog 11 kWh. Ker na srečo Li-Po akumulatorje lahko praznimo skoraj do konca, to pomeni, da bomo s to energijo lahko pluli največ eno uro in pol, kar pa zna biti uporabno za dnevna kopanja blizu marine in nočno polnjenje akumulatorjev iz omrežja v marini.

V vhodno/izhodnem šotoru sejma smo lahko videli še predstavitev navtične revije Navtika plus.

In pa internetne strani E-Navtika, ki vam nudi popise jadranskih marin na sejmih pa vedno pokaže še kakšno mično hosteso.

Kot že lani je bil avtomobilski boter sejma Mercedes-Benz, ki je svojo floto parkiral na platoju. Predstavnikom dotične znamke gre zamera, da se jim je peščica obiskovalcev zdela nepomembna in niso nudili kakšnih posebnih informacij obiskovalcem. Žal neokusno in v opomin!

Končni vtis sejma? Lani sem napisal, da je bil organizator previden pri imenu in je raje uporabil besede Jesenski navtični vikend, saj si videno ni ravno zaslužilo besede sejem… Letos je bila zadeva na žalost še slabša s še manj razstavljavci. Pogrešali smo recimo AS Boats d.o.o., Burin YC d.o.o., Nar d.o.o., T.T.Y. d.o.o., Yucca Boats d.o.o. in še mnoge druge, ki so stalni gosti sejmov in imajo tudi kvalitetno ponudbo. Kaj sledi prihodnje leto ne ve nihče, vendar sejem v takšni obliki zagotovo ne bo ostal in tudi ne sme ostati, saj dela predvsem zmedo med obiskovalci, ne ponudi pa jim tistega, kar si najbolj želijo, ogleda večjega števila plovil.
Če bo organizator hotel izpodriniti letos na novo organizirano Izolo, potem bo moral čim prej pljuniti v roke in začeti organizirati sejem za naslednje leto že sedaj. Ekipa je dobra, preverjena in z izkušnjami, zato je to definitivno možno, je pa vprašanje, če imajo dovolj energije, saj je organizacija spomladanske Internautice velik zalogaj. Želim jim veliko uspeha!

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.