Kar zadeva plastične dele (in vsise), je lahko en enakega videza trajen, drugi ne.
- Imam dve kadički iz približno istega časa (recimo 10 let stare), enake oblike, različne velikosti in barve iz mehke plastike. Zelena je mestoma razbarvana, razpokana, na več mestih pušča; rdeči ni videti, da ji karkoli manjka. Imam zgodbo z alipininimi 'pancerji', ki so mi po 10+ letih uporabe razpadli na nogi med smučanjem (nikoli nisem uspel najti takih, ki bi mi enako dobro 'sedli' na nogo, podobno je bilo z rolerji Roces Tokyo, ki so podobno dotrajali)...
Moj sklep do nadaljnjega je: ne preostane drugega, kot redno pregledovati tako plastične, kot kovinske dele, če so še OK.
Problem je, ker za nekaj materialov ne vidiš zlahka, če so še OK ali ne.
Sicer pa do galvanske korozije pride takrat - in samo takrat - kadar sta dve snovi z različnim elektrokemičnim potencialom električno med sabo v stiku in hkrati v stiku tudi čez elektrolit (recimo obe v slani vodi).
TefGel bi pri pravilni uporabi moral preprečiti električni stik med inox vijakom in alu delom, ki je privit. Če ni drugega električnega stika, bi to moralo preprečiti galvansko korozijo tudi, če/ko sta oba dela v stiku čez slano vodo (elektrolit).
Če slučajno kdo električno poveže sicer s tem gelom med seboj izolirana dela (recimo zaradi ozemljitve), je pa tak gel - ne glede na to, če je brezhibno uporabljen - brez smisla (kar pomeni, da je dobro, če veš, zakaj kdaj kaj delaš).
Mimogrede, v besedilu na tisti sliki je napaka: galvanske korozije ne povzroča Al oksid, ampak ta pri galvanski koroziji aluminija nastane.
primusr napisal/-a:Po moje če bi namazal vsak spoj z http://www.tikal-online.de/izdelki/tikal-tef-gel-za-zascito-pred-korozijo/
Kateri se dobi tudi pri nas.,bi bilo še manj galvanike.. Ampak to je vprašanje za kemike in elektronike , kateri so študirali to zadevo.. Jaz samo predvidevam.. Prodam , pa proizvajalcem plovil ta premaz , za preprečitev galvanike na jamborih , katero imajo inox zakovice..
V praksi je najbrž težje: izvrtina za vijak mora biti dovolj velika, da je prostor za izolacijsko plast med vijakom in in privitim delom, in vijak ne sme biti privit toliko močno (ali postrani), da bi se kovini kje stikali. In en sam električno prevoden stik je dovolj za 'kažin'.
Na sliki zgoraj je tudi videti, da je to samozarezni vijak, ki si sam vreže navoj v alu jambor. Ne predstavljam si, kako bi med inox samozarezni vijak in navoj, ki ga je ta vrezal, spravil eliktrično izolacijsko plast, kot je ta Tef-Gel. Prva stvar, ki mi pri tem pade v glavo, je pomeriti z multimetrom, da vijak in priviti deli - oziroma sploh deli iz različnih kovin, ki bodo v stiku z morjem - ne smejo biti električno v stiku (kar lahko pomeriš za jambor, za reči na trupu pa le, ko je barka iz vode).
Zanimivo bi bilo tudi priviti nekaj inox vijakov, po tovarniških navodilih napacanih s tem, v nekaj kosov aluminija in jih za nekaj tednov vtakniti v vedro morske vode.
Primer, ko sta bila inox in alu v električnem stiku v vodi nekaj let
- Pet ali več let je bila okrog 40 m globoko v sladki vodi potopljena mini-12, preden so jo predlanskim spet dvignili. Kolikor je bilo doslej videti, jadrom na njej ni nič manjkalo (sem jadral z njimi in verjetno še bom, ker ima glavno jadro dve krajšavi, ne le eno kot novejša, in lahko jadraš po močnejših vetrovih).
Imela je pa 5m alu jambor z z alu pop-kovicami prikovičenimi inox deli. Ko so jo dvignili, je okrog teh delov imel jambor dovolj velike luknje, da smo na tisto jadrnico potem namestili drugega.
Tam, kjer so bili inox deli prikovičeni na plastiko (palubna oprema), je požrlo kovice, ampak smo lahko iste dele ponovno prikovičili na ista mesta.
