V prejšnjem tednu je v istem terminu z izolskim salonom plovil potekala tudi tradicionalna reška Nautica 2009. Včasih je bil to večji sejem, še pred leti povsem na suhem, potem pa se je preselil na rivo v sam center mesta. Gat Karoline riječke je tako vsako leto zaživel skupaj z množico plovil. Žal pa je bila letos slika povsem drugačna in kar malce šokantna! Organizatorju sejma enostavno ni uspelo napolniti, zato ga je prostorsko zmanjšal za polovico. Pa tudi to ni bilo dovolj! Na pol manjšem prostoru je bilo v vodi še vedno skoraj vsako drugo mesto prazno! Da je sejem doživel tolikšno stagnacijo zagotovo ni kriva samo recesija, temveč predvsem nova (nora) hrvaška davčna zakonodaja o trošarinah na plovila, ki presega vse meje človeškega razuma…

Kljub majhnosti, pa je bil sejem vseeno zanimiv za pregledati in se pogovoriti s prodajalci in proizvajalci. Razstavljena plovila so bila v 90 % domače proizvodnje, kar je vzpodbudno. Proizvajalci še vedno upajo, da bo zakon o trošarinah umaknjen v naslednjih dveh mesecih in bodo potencialni kupci ponovno pokazali zanimanje za nakup novega plovila.

K sreči je hrvaških proizvajalcev plovil veliko, ponudba je pestra in tako je bil pester tudi sam sejem. Za pravega kupca je bilo mogoče še lepše, saj ni bilo posebne gneče, vsa razstavljena plovila pa so omogočala tudi testno vožnjo, kar na sejmih velikokrat manjka! In kaj smo lahko videli?

Za začetek smo pasli oči na športnih modelih italijanske Sessa-e. To je bil tudi eden redkih tujih proizvajalcev predstavljenih na sejmu. Strah vzbujajoči Key Largo 36 s tremi zunajkrmnimi motorji Yamaha 350 V8, je že naš stari znanec, v času recesije pa se mi zdi, da se mu pišejo še slabši časi.

In že smo na tradicionalnih in pol tradicionalnih barkah, med katerimi je kar nekaj novosti. Prva zagotovo Fiumanka.

Že dobro poznani Šibenik 800 je dobil konkretno spremembo podvodnega dela trupa, ki je sedaj bolj gliserski in s tem stabilnejši pri večjih hitrostih. V nadgradnji pa bistvenih razlik ni, mogoče le ta, da je motor montiran nekaj nižje, s tem pa se je pridobilo tudi nekaj višine v kabini.

Veliko zanimanja je požela tudi barka Brodogradnje Pičuljan Fortuna 730, ki je lani ravno na tem sejmu doživela uradno premiero.

Paleta plovil brodogradnje Grašo s Pule.

Na suhem smo lahko opazovali manjša plovila izdelana v malih hrvaških ladjedelnicah. Največ zanimanja je seveda za ribiške pasare, se pa vmes pojavi tudi kakšen simpatičen gliser, ki je tudi bolj primeren za dopustniško plovbo.

Večje gumenjake so branili modeli Ragusa proizvajalca Raguž marine iz okolice Zagreba.

V vodi prvič na sejmih tudi relativno nov proizvod Marin 22, ki ga proizvajajo v okolici Rijeke.

Precej novo je tudi plovilo, ki ga zaznamuje zanimiv spoj poldeplasmanskega podvodnega dela s povsem ravno krmo brez V loma in pogonom z močnim izvenkrmnim motorjem. Barko Leidi 600 proizvajajo v Puli, ekipa fantov, ki so se lotili projekta, pa je zagnana in uspeh je pričakovan.

Ker sejemskega prostora kljub konkretnemu zmanjšanju vseeno niso uspeli napolniti, sta vrzel vsaj malenkostno zapolnila bočno privezana hitra čolna hrvaške policije.

Legendarni Galeb je dobil naslednika v malce večjem modelu Gull 745. Simpatična klasična delovna barka se proizvaja v Vodicah.

Splitski Monachus je bil definitivno največja in najdražja jahta na sejmu in nekako kar ni sodil na tako “bogi” sejem. Interesentov zanj tudi ni bilo, saj se kupci takšnih plovil na Rijeki niso nikoli ustavljali, še posebej pa ne v tem obdobju.

Na suhem tudi nekaj manjših gumenjakov in Saver s kabino.

Drugi tuji proizvajalec na sejmu je bil madžarski Bluestar z modelom Holiday. Izgleda simpatično, cena je nizka in prav lahko bi bil zanimiv za hrvaške kupce. Vendar…

Pogled v “podvozje” upam, da od nakupa odvrne še tako nepoučenega kupca. Da proizvajalec nima pojma kaj dela je vidno takoj. Tunel je izveden povsem napačno, ravno napačno lomljen in je zagotovilo za izjemno slab izkoristek propelerja in velik hrup. Pa to še ni vse! Konec kobilice je tik pred propelerjem, njena širina pa mislim, da pove vse… Zadnji del je tudi povsem raven, da povzroča še večjo turbolenco in motnje v dotoku vode na propeler. Kam bodo dali krmilo, mi prodajalec tudi ni znal povedati… Mislim, da zunanje, na krmno steno, vendar se nebi začudil, če bi čoln imel list krmila na premcu!

Na sejmu smo žal lahko videli samo dve jadrnici.

Nekaj motorjev je predstavila Yamaha, vseeno pa jim je glede na prejšnja leta manjkalo precej.

Tudi Suzuki je predstavil manjše motorje, ki so za večino kupcev tudi najbolj zanimivi.

Vgradne dieselske motorje vrhunske kvalitete je že tradicionalno predstavilo domače reško podjetje SCAM marine. Baza za njihove motorje je japonska Kubota, marinizacija pa je v celoti plod njihovega lastnega znanja.

Veletrgovec Unimar je prikazal palubno opremo in izvenkrmne motorje Evinrude ter Johnson.

Yanmarjeva nova pogonska noga ZT 350 žanje velik uspeh in je trenutno nad vsem kar ponuja gigantska konkurenca MerCruiser in Volvo Penta. Žal pa vemo, da večjega razcveta za prvo vgradnjo velikih proizvajalcev plovil ne bodo dosegli, saj so očitno lobiji največjih premočni. Mogoče pa enkrat le…

No tale katamaran bi pa znal biti prav primeren za recesijske čase. Za pogon mu služi moč dveh “kolesarjev”, pogon pa je do propelerja speljan preko verig in jermena.

Zanimiva je tudi inovacija podaljšanega trupa gospoda Grabovca imenovana “Grabovčeva krma”. Zadeva ni neka posebna novost, saj smo podobno lahko videli serijsko že na mnogih plovilih, je pa res, da se je možakar lotil raziskovanja in pomalo spreminjal obliko. Trenutna verzija naj bi dajala najboljše rezultate.

Opreme za ribičijo in ostale navtične opreme je bilo izjemno malo. Izjema so le ponudniki vgradnih dizelskih motorjev za katere velja veliko zanimanje ribičev in tistih, ki svoja plovila uporabljajo redno skozi vse leto.

Za konec tedna so manjkajoči prostor zapolnili še “oldtimerji”, ki so odpeljali tudi manjšo regato. Do potankosti urejena lesena plovila je zagotovo zanimivo videti in jih bolj detajlno spoznati. Naprimer latinsko jadro je danes preteklost in ga ne moreš videti skoraj nikjer, tukaj pa je to standard.

Na razstavnem prostoru proizvajalca motorjev SCAM marine smo lahko opazovali do zadnjega koščka obnovljeni pogosnki motor torpeda iz prve svetovne vojne. Motor naj bi celo deloval, za pogon pa mu služi petrolej, zrak in voda. Pravo čudo tehnike!

Za konec!
Sejem je bil kljub majhnosti zanimiv. Občutno zmanjšanje razstavnih prostorov in razstavljalcev je spremljal tudi precej manjši obisk, ki tudi preko vikenda ni doživel kakšnih posebnih odklonov. Precej manj je bilo tudi slovenskih obiskovalcev, je pa bilo opaziti, da tisti, ki so prišli, so resni kupci in pravi ljubitelji bolj tradicionalnih jadranskih plovil.
Kaj bo s sejmom v prihodnje je vprašanje, vendar tako ne bo mogel več nadaljevati. Če ne bo prišla neka konkretna “injekcija”, ga naslednje leto ne bo več. Močno upam, da se to ne bo zgodilo, saj ima potencial, le izkoristiti ga je treba. Letošnje stanje ni ravno realno, saj je Hrvaška z uvedbo novih zakonov zabredla v veliko navtično krizo pri domačih kupcih. Če se bo zakon res umaknil v kratkem, potem prevelike škode ne bo, drugače pa lahko pričakujemo postopno zapiraje podjetih manjših hrvaških proizvajalcev.
Bolj realno hrvaško stanje nam bo čez 3 tedne pokazal sejem v Biogradu, ki bo tudi zadnji jesenki.

besedilo: Sandi K.
foto: Sandi K.