Različne kamnine imajo velik razpon gostote (Opomba1) in sicer po spominu najobičajnejše (Opomba2) od nekaj pod 2 pa okrog 5 ali 6 kg na liter (oziroma dm3). Pa ni glavni problem gostota naravne kamnine, saj je večina velikih sodobnih ladij v veliki meri narejena iz jekla, ki ima večjo gostoto od peska ali apnenčevih skal s Krasa, pa plovejo zaradi primerne oblike.
Problem pri naravni kamnini je njena praviloma slaba natezna trdnost, krhkost (premajhna prožnost), često tudi nehomogenost, poroznost itn. Recimo, če kamen udariš s kladivom na občutljivo mesto, bo počil; če dobro stekloplastično ali jekleno lupino plovila enako udariš z enakim kladivom, bo morda treba popraviti gel coat ali nadomestiti barvo, ki se je odluščila. Da se pa narediti kompozit iz dovolj homogenega in dovolj malo poroznega umetnega kamna (z drugo besedo beton) z armaturo, ki prenaša natezne obremenitve, z dobrimi lastnostmi (homogenost, natezna trdnost, prožnost...).
Iz tega je z kovinsko armaturo je bilo nekoč narejeno nekaj zanimivih plovil, ne vem pa če je kdo kasneje poskušal tudi kompozite betona s kakimi sodobnejšimi vlakni (kevlar, karbon in naprej) pri plovilih in kakšni bi bili izidi (trajnost itn). Domnevam da take kompozite so preskušali pri stavbah (recimo mostovih), ampak tega zdaj ne grem raziskovat.
Opomba1: gostota je masa na volumen, ki je značilna za neko snov; specifična teža se pa spreminja z geografskim položajem in nadmorsko višino in tako naprej; če bo kdo napisal, da ni važno, naj preveri svojo specifično težo na malo večji nadmorski višini, recimo na Luni.
Opomba2: So tudi minerali (rudnine), ki imajo veliko večjo gostoto od tega (jaz sem mislil da med 15 in 20 kg/l za samorodno zlato, pa preveril tule in je nekaj samorodnih kovin, ki imajo še več), ampak niso pogosti.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...