Pomorski nasveti. Stvari ki jih ugotoviš z izkušnjami na morju. Kvalitetni antifouling,navodila za barvanje, popravila,

[comet]

Jaz imam solarni ventilator in deluje super. Ni vlage in ne kuri baterije

[Bonaparte]

Ti vntilatorčki so super zadeva, še posebej, ker izmenjujejo zrak le podnevi, ko je sonce in manjša vlažnost v zraku.

[AS]

Kam se ga vgradi ponavadi ?
V strešno okno ?

[comet]

Kjer imaš obstoječ zračnik, če ga imaš, uporabiš obstoječo luknjo skozi palubo. Recimo nad WC-jem.

[francelj]

Napiši prosim, kje si dobil ta zračnik.

[comet]

Sem ga naročil preko:
https://www.webnautica.it/areatori-c-293_609/areatore-solare-sunvent-mm220-p-12112.html?zenid=8l948u2midgm8m7jo8deunilg5

Drugače sem pa videl, da jih imajo tudi v http://www.motomarine.it/ v Trstu.

[Bonaparte]

Ali na e-bayu.com

https://www.ebay.com/sch/i.html?_from=R ... 0&_udhi=80



ali nemški e-bay.de

https://www.ebay.de/sch/i.html?_odkw=MA ... s&_sacat=0

[Bonaparte]

BILGE PUMP - KALUŽNA ČRPALKA:

Kalužno črpalko in senzor za vklop je potrebno pritrditi na dno čolna, na naj nižji del, ob krmi.
Na kalužni črpalki so luknjice za vijake, ker je predvideno da se z vijakci pritdi v dno čolna.
Novo uliti poliestrski čolni nimajo več tako debele plastike kakor stari čolni, ker se špara na količini materiala.
Zato se hitro lahko zgodi, da so vijaki prekratki in se pumpa zdre iz tal ali pa slabši scenarij, da so vijakci predolgi in ste naredili luknjo skozi barko.
Odlična rešitev je, da se se kupi kos inox pločevine (trak) in se pločevino zvije v črko L.
Na eno stran črke "L" se privijačio pumpo in senzor. Druge del inox črke L pa se privijači na rebro ali na krmno ploščo.
Cev od pumpe do izliva mora biti čim krajša, ker se vsa voda iz cevi vrne nazaj v barko, ko se pumpa ugasne. Če je cev predolga, bi to pomenilo da bi se v barko vrnilo veliko vode, zadosti, da se pumpa ponovno prižge in ugasne, ko se cev zopet napolni. Postopek bi se ponavljal dokeler pumpa nebi crknila.
Pa tudi hitreje dela pumpa če je cev krajša. Cev mora biti prozorna in mora imeti žičnato spiralo.
Ne glede na to, koliko boste dali kalužno črpalko nizko, nikoli ne boste mogli izčrpati vse vode iz plovila, saj pumpa na enem določenem nivoju začne vlečt zrak in neha sesati vode. Običajno ostane na dnu plovila liter do dva vode.
Teh par litrov vode zgleda nedolžnih ampak zdaleč niso nedolžni, na barki povzročajo veliko škodo.
Ta voda izhlapeva in kondenzira na površini motorja, povzroča rjavenje motornih delov, kar pripomore k temu, da se motor hitreje pokvari.
Od te vode se napija in gnjije les v rebrih in v krmni plošči. Od te vode nastane vlaga pod cerado barke, ki povzroči plesenj. Ko imate vodo na obeh straneh plastike trupa je možnost za osmozo dva krat večja, kakor da bi voda bila samo na eni strani (morski).

Zadevo se lahko preprosto uredi. Z vodoodpornim flomastrom zarišemo do kje leži voda na barki. Vso vodo ki jo pumpa ni mogla izpumpati s spužvo poberemo ven iz barke v vrč. Ko je voda v vrču izmerimo njeno količino-volumen. Dno barke posušimo (več krat obrišemo in pustimo en dan da se zrači). Dno barke pobrisumo z grobim brusnim papirjem, do črte, ki smo jo zarisali z vodoodpornim flomastrom. Pripravimo poliestrko smolo v enako veliki količini kot smo pobrali vode v vrč. Prpravimo nekaj tkanine za laminiranje. Tkanino položimo na dno barke in zalijemo z vso smolo. Pomembno je, da smo pumpo pred zlivanjem smole hermetično zaščitili, da jo smola ne uniči.
Pumpo lahko zaščitimo tako, da jo oblepimo z lepilnim trakom, zavijemo v najlonsko vrečko in nato še enkrat oblepimo najlonsko vrečko z lepilnim trakom. Tako da je ovita pumpa za vsaj 40mm debelejšega premera kakor je bila neoblepljena. Kadar se poliester strdne, je potrebno najlon in lepilni trak odstraniti iz poliestra in pumpe, saj moramo narediti pot vodi, da lahko pride v notranjost pume. Pomembno je da je pumpa ovita vsaj 40mm na debelo z najlonom, če je manj, bo na koncu špramka manjša in se lahko v špranji hitro naberejo smeti ki zaprejo vhod vode v pumpo.

[Bonaparte]

NAJLEPŠI ZALIVI NA OTOKU:
Skoraj na vsakem večjem hrvaškem otoku je ob morju štant kjer prodajajo turistične izlete z barkico. Jaz si vedno vzamem minutko časa in poslušam na katere lepe kraje bi me vse lahko peljala njihova turistična ladjica. Vedno zveš nekaj novega česar nisi vedel. Potem pa si naredim ruto kam bom plul naslednji dan.

[Bonaparte]

LADIJSKI DNEVNIK:

Pravijo da ne moreš bit kapitan, če nimaš ladje. Jaz bi dodal k temu, da ne moreš bit kapitan brez ladje in ladijskega dnevnika.
Vsak čoln ki pluje po morju, bi moral imet imet ladijski dnevnik.
Predvsem zato, da se vanj zapisuje: kdaj je bilo menjano motorno olje, koliko ur je naredil impeler, koliko ur se je naredilo z enim rezervoarjem goriva, kdaj se je tankalo gorivo, koliko ur se je naredilo na dopustu, kataloške številke rezervnih delov ki so redni potrošni material, telefonske številke trgovin, cene rezervnih delov, cene koliko so zaračunali serviserji, kolikšni so bili stroški vzdrževanja plovila, koliko je stala drobnarija (vijakci...) ki na koncu ugotoviš veliko nanese, koliko kilogramov antifoulinga si porabil ko si pobarval barko, katera je kataloška številka cink protektorjev, da jih lahko naročiš preden naročiš dvig barke (večina ljudu nima pojma katera je kataloška številka njihovega cink protektorja, dvignejo barko ven iz vode in ugotovijo da cinka nimajo v trgovini in da je v italiji ves mesec kolektivni dopust feragosto).
Te podatke je potrebno imet zapisane. Da lahko nabaviš ves material en teden preden pride serviser na barko, ker serviser zaračuna svoj čas in ladjedelnica zaračuna dneve ki je plovilo na suhem.
Če nimaš ladijskega dnevnika niti ne veš koliko denarja si porabil od dneva ko si kupil barko do danes.
Če nimaš ladijskega dnevnika in se lotiš prodajat plovilo, kdo ti bo pa verjel, kaj vse si vložil v barko. Če imaš ladijski dnevnik, se takoj vidi da si bil skrben lastnik in redno servisiral morje in skrbel za plovilo.
Jaz v moj ladijski dnevnik zapišem še vrečo oglja ki jo kupim za roštilj.

V ladijski dnevnik zapišem tudi vsa izplutja iz marine (datum, delovne ure, namen izplutja, smer odhoda).
Tako na koncu vidiš, koliko si dejansko uporabljal barko v eni sezoni.

Da ne bo ladijski dnevnik tako zamorjen s stroški, zapišem v ladijski dnevnik tudi lepe stvari.
Vse podrobnosti dopustov. Najlepšo stvar ki se je zgodila tisti dan na dopustu, za vsak dan posebej. Vse stvari, ki so se pripetile na barki in se jim bomo na stara leta ob kaminu smejali. Vse otoke ki smo jih obiskali. Vse restavracije v katerih smo jedli in kako smo bili zadovoljni s pojedino. Vse zalive v katere smo zapluli in kako so nam bili všeč. Dno v zalivih (pesek, mulj, kamenje).
Imena domačinov, ki smo jih spoznali. Z leti se v takem dnevniku nabere kup koristnih informacij.
Pa še otroci lahko kaj lepega za spomin v dnevnik narišejo.
Simbolična slika.

[Bonaparte]

FIKSIRANJE SIDRA NA ČOLN:

Sidrna veriga, je najlepša če je iz inoxa. Ker pa je inox izredno drag jo imamo večinoma pocinkano-železno.
S časoma konec pocinkane verige porjavi zaradi morja, sonca, dežja in se začnejo nabirati rjave lise po palubi od kapljanja rje iz verige. Te lise se zelo težko odstranijo. Lahko jih odstranimo s poliranjem palube ali kemikalijami (razrečen ferosan).
To težavo lahko enostavno rešimo tako da kupimo 1m inox verige kar stane 10€. Razrežemo člen na inox verigi in ga razširimo s sekačem in kladivom. Spojimo konec pocinkane verige s inox verigo. Stisnemo nazaj člen na inox verigi in ga zavarimo z inox elektrodo. S tem smo pridobili, na videzu barke, saj ko je sidro dvignjeno se na palubi vidi le inox verigo, ki se lepo sveti na soncu. Vsak bi pomislil, da imamo celotno verigo iz inoxa. S tem smo pridobili, da ni več zarjavele verige na palubi in se ne ustvarjajo več lise.

Eden od večjih napak ki jih vidim na plovilih je kako je začetek verige pripet na plovilo. Običajno je začetek verige pripet na plovilo s karabinom (vponko) ali privijačen z vijakom na električni winch. To je zelo narobe, ker ko ima hudič mlade jih ima dosti, ko te ujame nevihta tramontana ali jugo z viskimi valovi zasidranega v zalivu veliko krat sidro orje in moraš zapustiti zaliv. Veliko krat se zgodi, da so valovi tako močni, da ti pade veriga iz koleščka in se zatakne na držalu sidra med tem ko poskušaš dvigniti sidro. Včasih se sidro med oranjem zatakne v skale in ga ni mogoče dvigniti. Včasih se v zalivu naredi splošna panika in se sidro zatakne v verigo druge barke, ki ravno takrat tudi beži iz zaliva, zaradi močnega vetra ne moreš komunicirati z Italianom na drugi barki ki ne zna angleško. Lahko se zapleteš v električni kabel in nimaš časa da bi reševal sidro, ne moreš si privoščit da bi ob dveh mtrskih valovih plaval ob prižgani barki in propelerju ki se vrti, ne moreš si privoščit da bi ustavil motorje, saj te je že odneslo preblizu skalam. Skratka več krat pride do tega, da je treba situacijo rešit v reakcijskem času ene sekunde in to tako, da se v zalivu pusti sidro in verigo ter da se zbeži ven in se pluje dokler se morje ne umiri. V takem primeru ni časa za iskanje gedore 13 in šraufanja vijaka s katerim je pretjena veriga na barko. V takih primerih je veriga tako napeta, da ni mogoče karabina sneti. Zato je potrebno imeti konec verige pripet na barko z vrvjo, katero se z eno potezo roke prereže z nožem, kateri je vedno pri roki zraven krmila.

Priporočljivo je, da je vrv toliko dolga, da ko je veriga iztegnjena do konca, pride vrv skozi električni vinč. S tem dosežemo, da lahko vrv z nožem prežemo iz podpalubja in tud če stojimo na palubi.

V primeru, da se otroci igrajo, ali iz kake druge napake držimo gumb za spuščanje verige predolgo časa pridemo do konca verige. Če je na koncu veriga pritjena z karabinom, lahko pride do poka poliestra na plovilu, kjer je pripeta veriga in izgubo verige ali zažiga elektromotorja. Če je na koncu vrv pripeta, pa ta vrv zleze skozi električni winch, električni winch ne more zagrabiti vrvi, ker vrv nima členov, zato se bo električni winch začel vrteti v prazno ko pride do vrv. Sidro pa ne bomo izgubili, ker bo še vedno visela veriga privezana z vrvjo.

Če imate v istem prostou kjer je veriga tudi škatlico z relejem ki preklaplja napajanje releju, je priporočljivo zaplesti vrv ki drži konec sidra z žičko ki daje releju komando da spušča verigo. S tem pridobite, da se v primeru neželjenega spuščanja prekomerne dožine verige (otroci na barki, pijan prijatelj se je naslonil na armaturno ploščo..) električni winch samodejno izklopi preden se veriga raztegne do konca, saj se bo kontakt iz releja iztaknil, ko se bo vrv napela.







Priporočljivo je, da se na zadnjih par metrov sidrne verige pritrdi dolge plastične vezice (neskrajšane), ki nas bodo ob spuščanju verige opozorile, da bo vsak čas konec verige. Ob slabši svetlobi (sidranje zvečer) veliko krat spregledamo s šprejem pobarvano oznako ki označuje konec verige. Ko bodo iz verige začele štrleti 20cm dolge plastične vezice tega zagotovo ne boste spregledali. Vezice skozi električni winch gredo brez da bi poškodovale winch. Vezice zdržijo približno deset spustov skozi električni winch preden se strgajo.



Vsi vemo, da je potrebno spustiti v morje pri sidranju minimalno tri krat daljšo dolžino verige, kakor je globina morja, če želimo mirno spati ponoči. (Jaz osebno spustim pet krat več verige kot je globina ko se odpravim spat.)
Zato si marsikdo preračuna takole: Sidral se bom v zalivu na globini 5m, zato potrebujem 15m verige, kupil bom 20m verige, naj bo malo za rezervo. To je vse super, dokler se nam ne pokvari čoln. Takrat ugotoviš, da si na globini 21m, da nimaš zadosti verige da bi se lahko zasidral in čakal na pomoč in da te bo morski tok odnesel v Sirijo. Jaz na svoji barki imam 75m verige, da se lahko zasidram kjer želim, tudi na sredini Kvarnerja, kjer je globina okrog 50m.
Treba je opozoriti eno pomembno stvar, pri spuščanju izredno dolge verige v izredno globoko morje (primer spuščam verigo na morski globini 100m) se na električnem winchu pojavi obremenitev teže verige v dolžini 100m. Če imate debelo verigo je ta teža toliko večja. Poznam primere, da so ljudje kupili 150m verige in majhen električni winch, so poskusili se sidrat na 120metrih globine, ko so spustili verigo ven iz čolna, je motor popustil pod težo verige in ni mogel naviti verige nazaj na barko. V konkretnem primeru so se za zmeraj poslovili od 150m dolge izelo debele inox verige in 30kg težkega inox sidra .

[Bonaparte]

TEŽA SIDER IN VRSTE SIDER:
Sidro je kovinska kotva, katere namen je, da drži ladjo na mestu oz. ji dovoljuje le premike po nekem radiju. Sidro samo ne drži plovila, v bistvu ga drži veriga oz. vrv, ko se vlece po morskem dnu. Samo sidro bi drselo po dnu, razen ce se ne zatakne v skale ali kakšno drugo oviro na dnu (kabel, razbitina, ...)

Za kvalitetno sidranje je potrebno poznati dno in vedeti, kakšno sidro je primero za doloceno vrsto dna.

Poznamo vec vrst sider:

Admiralitetno sidro: uporablja se na vecjih jahtah. Ima precko, ki postavi sidro v položaj, da se z enim krakom zakoplje v dno. Slaba stran je, da se v drugo, ki gleda ven, zaplete vrv oz. vrvi drugih plovil. Drži dobro, vendar ne v blatu. Primerno za sidrišca, ki so zašcitena pred vetrom in brez tokov.





Danforthovo sidro: zelo primerno za manjša plovila, se hitro vkoplje in solidno drži. Narejeno je iz debele jeklene plocevine ali druge trdne in lahke litine (njegova teža je enaka 1/3 klasicnega patentnega sidra) drži od 30 do 100 krat vecjo težo od svoje. Slabo drži na kratki sidrni vrvi.





Macek: dobro drži na skalnatem dnu (katerega se sicer izogibamo), ker se z enim krakom zatakne v razpoke. Neuporabno na pesku in mulju.





Dežnik: podoben macku, le da so kraki ravni in se dajo zložiti. Hitro prime, a ne drži dovolj zanesljivo in rado zdrsne. Ribici, manjša plovila.





Delta: Uporablja se na vecjih plovilih, je težko, vendar pa dobro drži, še posebej v mulju.





Hallovo sidro: je zelo podobno Danforthovemu sidru, a je za isti namen 2 do 3 krat težji.





CQR: ima plug z zglobom pritrjen na steblo. Za colne in za majhne ladje, zanesljivo se vkoplje in se globoko pogrezne v presek ali mulj. Ob dviganju je priporocljivo, da imamo še pomožno sidrno vrv, ker je sicer globoko pogreznjeno sidro težko dvigniti.BY:beyzawej.






Ultra sidro: Sidra Ultra so novejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Zaradi navzdol zakrivljene konice in teže, ki je skoncentrirana na njej, se sidro hitreje vkoplje na vseh vrstah podlage, tudi na travnati. Sidro ima unikatno prednost pred konkurenco. Del ročice sidra je votel in lahek, zato je ročica sidra vedno zgoraj, konica sidra, ki je dodatno obtežena s svincem pa spodaj. Ta lastnost sidra je izjemno pomembna tudi pri spremembi vetra v nasprotno smer. Ko se sidro v podlagi začne obračati, ali pa ga celo izvlečemo iz podlage, je konica vedno na dnu in se hitro vkoplje nazaj v dno.




Bruce:Izredno dobro drži, še posebej v mulji in pesku. DObro drži tudi na kamnitem dnu.Na travi lahko drsi in se težje zakoplje.





Mantus: Sidra Mantus so najnovejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Pomorščaki, ki so sidro Mantus preiskusili pravijo, da drži kot pribito v primerjavi z klasičnimi sidri.
Več o temu si lahko pogledate na youtubu:
https://www.youtube.com/watch?v=uxCUDRXPJkk
https://www.youtube.com/watch?v=bpNNUkdhw0s
https://www.youtube.com/watch?v=4YKV_yvIdaA
https://www.youtube.com/watch?v=gBB6TFSZepI
https://www.youtube.com/watch?v=JNBypaLMXlw
https://www.youtube.com/watch?v=Sj_dPrjteGg
Ali na forumu:
viewtopic.php?f=2&t=13794
viewtopic.php?f=2&t=19155&hilit=kopija+polanc
Video posnetki testiranja sidra:




Sidro SARCA EX-CEL: Razvil ga je Rex Francis iz Anchor Right






Sidro SUPER SARCA: Razvil ga je Rex Francis iz Anchor Right




Sidro STORM: By Bonaparte
Sidro ima vse dobre lastnosti sidra MANTUS združene z dobrimi lastnosti sidra SARCA ter nekaj lastnih inovacij.
Navodila za izdelavo:
viewtopic.php?f=2&p=307135




Sidro ROCNA:





Manson Supreme: Slabo se vkoplje.





Sidro shark - Jože Mušič: Sidro ki ga je razvil izkušen slovenski jadralec.






Sidro Manta - Jože Mušič: Sidro ki ga je razvil izkušen slovenski jadralec.





Sidro xyz:





Sidro Hurricane:





Sidro Manson Boss: Srednje dobro





Sidro box: slabše drži. Enostavno se ga zloži.


Tandemsko sidro Wemar:


Sidro Mushroom: Slabše drži



Sidro Spade: Zelo dobro sidro



Sidro Vulcan: Zrlo dobro sidro




Sidro Bügel:


Sidro Raya: Slabo sidro, se ne postavi prav.


Sidro Océane/Sword:







O sidrih si lahko preberete tudi tukaj:
viewtopic.php?p=226171#226171
viewtopic.php?f=5&t=2549

Pri sidranju ne pozabite, da se bodo ponoči barke v zalivu vrtele okrog sidra zaradi spreminjanja smeri vetra. Ne pozabite, da imajo različne barke spuščeno v morje različno dolžino verige, kar pomeni, da se bodo barke približale, mogoče tudi taknile, ko se veter obrne. Ne pozabite pogledati ali ima vaš sosed verigo ali vrv, barke z vrvjo tečejo levo in desno po celem zalivu že ob manjši spremembi vetra, barke z verigo, pa se vrtijo skoraj na istem mestu.

Teže sidra glede na dolžino plovila in vrsto sidra:

[Bonaparte]

REZERVOAR ZA GORIVO IN ZIMOVANJE.
Da spomladi ne bi prihajalo do težav z motorjem zaradi vode v gorivu, ki je nastala s kondenziranjem vlažnega zraka čez zimo, je priporočljivo rezervoar za gorivo napolniti do vrha z gorivom. Zaradi vode v gorivu lahko pride do okvar injektorjev, kar je velik strošek, zato je zelo priporočljivo imeti na plovilu ločevalec-separator vode iz goriva. Vodo ki se nabere na dnu separatorja je potrebno občasno izprazniti.




Rezervoar za vodo je priporočljivo čez zimo popolnoma izprazniti. Če naslednje leto ne želite imeti prebavnih težav se v rezervoar za pitno vodo nalije nekaj tekočine za razkuževanje pitne vode ali raztopino tablet za bazene (odvisno koliko časa bo plovilo mirovalo) in se še enkrat izprazni vsa voda iz sistema, tako da pride tekočina za razkuževanje v vse cevi sistema. V specializiranih navtičnih trgovinah in vseh lekarnah lahko dobite široko izbiro raznih dodatkov za dezinfekcijo vode.

[Bonaparte]

KAKO NAREDITI IN PRIPELJATI NA LOKACIJO BETONSKO KOCKO UTEŽ ZA PRIVEZ BOJO SIDRIŠČE - CORPO MORTO OD 1,2 TONE:

Na avtomobilsko tovorno prikolico postavite sod za vinogradništvo 500L. Sod naoljite z jedilnim oljem, da se bo sod kasneje lepo ločil od betona in da bo bil še uporaben. Lahko se uporabi tudi druga posoda ampak je zaželeno da je okrogla in konusna, da nima vogalov, saj ne želimo, da bi se veriga zataknila za vogal, in navila okoli uteži, ko se bo čoln zaradi spreminjanja vetra vrtel okoli betonske uteži.


Na dno soda postavimo navpično vrtljiv inox kavelj ali masivno ladijsko verigo, tako kot je na sliki. Ne šparajte na debelini inox kavlja. Izberite največjega in bistveno predimenzioniranega, ker inox s časoma v morki vodi postane krhek in se lahko zlomi. Nasploh inox v primerjavi z železom ni toliko elastičen. Pa tudi s časoma se pozna utrujenost materiala zaradi mikro zvijanja ob cukanju vrige v nevihti. Verjetno ne želite, da se vam veriga odtrga ravno v nevihti samo zato ker ste želeli prišparati par evrov.
Naredimo gosto testo iz vode in moke in obložimo le spodnji del kavlja oziroma verige kakor prikazuje slika.




Skozi zgornjo rinko kavlja vstavomo gradbeno železno palico, ki bo delovala kot sidro, da čoln ne izpuli kavlja iz betona.

V mešalec za beton stresemo 150kg cementa, 1.050kg peska, 1kg dodatka za vodoodporen beton Kemament VDP, 5kg polipropilenska vlaken in vodo. Polipropilenska vlakna so armatura iz polipropilena katera deluje trodimenzionalno je je popolnoma odporna na morsko vodo in rjo primerjavi z navadno armaturo je veliko bolj primerna. Navadna železna armatura z leti zarjavi, se napihne in razpoka beton. Zaradi vlaken v betonu, je tridemnzionalno ojačana vsa celota, kar pomeni, da je izredno težko okrušiti s hiltijem celo vogalček, saj se armatura nahaj tudi v vogalčkih.




Tako pripravljen beton vlijemo v posodo za vinogradništvo da v sodu dobimo količino natanko 500 litrov betona. Na vinogradniškem sodu so oznake koliko litrov je v sodu. Količina 500 litrov betona tehta 1200kg.
Na vrhu vstavimo še eno rinko iz gradbenega železa, ki bo služila le, da bomo lahko dvignili betonsko utež iz prikolice in sneli plastično posodo iz betona. Če smo v sod vstavili ladijsko verigo namesto vrtljivega kavlja, pustimo verigo toliko dolgo da je en konec gleda ven iz posode, da lahko z viličarjem zapnemo za njo. Kasneje se bo uporabljala rinka, ki smo jo zaščitili pred betonom z testom za kruh.


Sod pokrijemo z najlonom, da preprečimo prehitro sušenje betona. Občasno najlon odkrijemo in beton pošpricamo z vodo, da ne popoka. Beton potrebuje 28 dni da doseže polno trdnost.

Prikolico zapeljemo z avtom v marino ali ladjedelnico. Z viličarjem dvignemo sod v zrak in snamemo sod. Z roko odstranimo testo okoli vrtljivega kavlja in na kavelj pritrdimo močnejšo vrv. Spustimo betonsko utež na tla. Vrv zavežemo za vilico ciličarja in dvignemo v zrak, da se utež obrne za 180 stopinj, tako da je vrtljiv kavelj navzgor.

Če imamo potapljča na voljo, je top recej ugodno. Na betonsko utež zavežemo potapljaški balon za dviganje bremen in betož spustimo v morje, napihnemo balon in vse skupaj plava na vodi.


Če nimamo potapljaškega balona lahko na betonsko utež privežemo z močno vrvjo na plastični 1.000litrski sod. Vse skupaj dvignemo in spustimo v morje.


Ko je betkonska utež na suhem tehta 1.200kg. Ko pa betonsko utež postavimo v morje se zaradi 500l izrenjenega morja, zmanjša sila potrebna za dvig betonske uteži, za težo izrinjene vode, kar pomeni da ta ista betonska utež v morju tehta le 700kg. Saj so predmeti, ko so v vodi veliko lažji kakor kadar so na suhem.

S takim 1.000 litrskim plastičnim sodom lahko dvignemo in premikamo betonske uteži do teže betona na suhem 1.700kg oziroma volumna betona 700l.

Plastični sod je potrebno obrniti na glavo, tako da velik okrogli pokrov soda gleda proti vrtljivem kavlju. Z močno vrvjo ali nategovalnim pasom, za pritrditev tovora je potrebno dobro oviti okoli plastičnega soda in lesene palete, da nebi sod zbežač v morju stran od palete, saj so sile ki delujejo velike in morajo bit vse prenešene na leseno paleto.

S čolnom pripnemo za paleto in odvlečemo na željeno lokacijo. Vrv s katero vlečemo betonsko utež mora biti obvezno daljša kakor je globina morja, zaradi varnosti. Med transportom se lahko zgodi marsikaj, recimo lahko med vožno od sonca preparela plestika 1.000l soda poči in se betonska utež sunkovito potopi na dno in potegne plovilo in posadko na dno. Zato je potrebno imet res zadosti dolgo vrv in delat po pameti.
Odpremo zamašek na sodu in počasi odpremo pipico na sodu da voda kontrolirano polno sod. Ko je v sodu zadosti količine vode postane vse skupaj neutralno plovno. Betonsko utež čisto počasi spustimo na morsko dno.

Če bi želeli utež na morkem dnu premakniti (recimo da smo se premislil glede lokacije), lahko vse skupaj nazaj dvignemo tako da sod nazaj napolnimo z zrakom. Sod lahko napolnimo z zrakom z električno pumpo za pumpanje avtomobilskih gum, ki deluje na 12V in jo imajo novejši avti v obvezni opremi.


POZOR, ko je sod na morskem dnu ga ne smemo takoj odvezati od betonske uteži, saj je v sodu še zmeraj nekaj zraka in bi sod izletel iz morja in lahko udaril koga od plavalcev ali potapljačev. Preden odvežemo sod od betonske uteži je potrebno v celoti napolniti sod z vodo, toliko da se sam sod postane neutralno ploven. Nato lahko sod odvežemo in ga odvečemo nazaj na obalo.

Na betonsko utež je potrebno pritrditi masivno ladijsko verigo, ki bo delovala kot utež. Ladijske verige naj bo za eno globino morja. Na ladijsko verigo pritdimo vrv ali normalno verigo. Vrv nikoli ne vežemo ampak jo pletemo in uporabimo uho za skozi katerega pripnemo zaponko za navoj.






Vrv mora biti pletena, da lahko vidimo če je poškodovana. Pri jadralnih vrveh, je zunanji ovoj le za okras, zaščito sredice, ki nosi vso obremenitev. Če se sredica poškoduje se to ne vidi in ni mogoče pravočasno opaziti, zato je pomembno za izberemo pravo vrv.





Na vrvu se pritrdi boja z inox osjo










Opcija:
Na bolhi se kupi sod na paleti 1.000 litrov. Sod se večkrat ovije vse okoli palete s trakom za pritrditev tovora in vrže v morje.


Se napolni v sod 950kg oziroma 395litrov betona in potopiš en konec debele ladijske verige v beton (za privezno rinko)- to je lih toliko teže, da malo manjka da se ves sod potopi na dno. Se zapre zamašek na sodu in odvleče vse skupaj na lokacijo. Na lokaciji se pusti, da beton zori vsaj en dan. Na sodu se naredi par luknjic z nožem v plastiko, da se sod počasi polni z vodo, ko dobi neutralno plovnost se sod počasi spusti na dno. Čez 28 dni je beton zadosti trd da se lahko utež uporablja.
Treba je pazit, da sod ni star in preparel od sonca, da ne poči.




Za manjša plovila 4m-5m ki samo za nekaj dni na leto potrebujejo privezno bojo je nesmiselen tak projekt.
Nesmiselno je izdelovat 60kg uteži iz avtomobilskih gum, predvsem zato, ker kakor koli obrnete gre ves dan za to vlit in spravit na lokacijo, kar ima tudi svojo ceno. Nesmileslno je zato ker ne drži preveč dobro. Predvsem je nesmiselno zato ker vse te avtomobilske gume obtežene z betonom so na koncu pozabljene na dnu morja in zgledajo kot eno veliko smetišče v zalivu.
V takih primerih je smiselno kupiti ogromno rabljeno sidro na bolhi od 20kg ali več, ki stane okrog 100eur.


Na 20kg sidro se pripne 15m dolga in 8mm debele veriga z bojo, se zasidral na globini 3m in se gre mirno spat v kamp.
Če bi se na tako sidro vezala jahta od 15metrov in težka 14ton bi to sidro še zmeraj držalo na istem mestu brez se premaknit. Tako sidro lahko vsak teden dvigneš in odneseš domov. Ali pa se prestaviš v drugi kamp. Sidro lahko tudi prodaš, ko se konča turistična sezona in dobiš isti denar nazaj.

Preden se lotite delat kar koli, vam svetujem da date masko na glavo in pogledate kaj je na dnu, običajno je en kup zapuščenih dobrih betonskih uteži, ki potrebujejo samo novo vrv.

[Bonaparte]

NEVIHTNI OBLAKI:

Oblak z obliko Comulonimbus oznanja nevihto. Najbolj pogosto se pojavljajo v topli polovici leta, ko je zemeljska površina močno segreta in ko je v ozračju troposfere dovolj vlage. Prav tako se pojavljajo pri prodorih vlažnih, hladnih zračnih mas.



Več o oblakih si lahko pogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=zizcMHyI-2s