Upam,da tudi ostali pokažete svoje mojstrovine spečene v ladijski pečici.
Najprej sem zmesil testo in ga pregnetel
Najpomembnejša skrivnost predelave se skriva tukaj. Na spodnjo rešetko sem pritrdil kos inoxa, ki skrbi za to, da se toplota namesto direktno navzgor preusmeri bolj ob stran. Obenem prepreči, da bi ogenj direktno segreval posodo. Velikost te pločevine mora biti takšna, da je od zadnje stene odmaknjen najmanj 1cm, ostale dimenzije pa vidite iz slike. Da sem dosegel malo močnejši ogenj sem z bakreno žičko, ki sem jo potegnil iz navadnega licy kabla in purol pasto spoliral dizo in jo s tem rahlo povečal.
Izdelal sem inox pladenj po meri pečice, ki mi zelo prav pride, kadar imam na barki veliko lačno družbo. Tukaj pa sem jo uporabil za podstavek pladnja za pico.
V pladenj nalijem dober centimeter vode. Več ni potrebno.
Pustim, da se pečica čimbolj segreje in medtem pripravim pico.
Detalje okoli pice itak poznate vsi, zato se bom tu raje učil od ostalih.
Pladenj s pripravljeno pico postavim na nogice, ki ste jih videli nataknjene na rob spodnjega pladnja. Med zgornjim in spodnjim pladnjem je kakšen centimeter prostora, da se temperatura enakomerno porazdeli. S tem ko sem pladenj dvignil pod vrh, sem dosegel, da se je pica lepo spekla tudi od zgoraj pa čeprav nimam dodatnega gorilnika. Moram reči, da niti zgornji gorilnik ne bi dosti pomagal, saj je pri večini pečic potrebno imeti ob prižganem grilu priprta vratica, obenem pa ne smeta biti vključena oba gorilnika (spodaj in zgoraj) hkrati.
Prva pečena pica. Nisem si je upal preveč dolgo peči, ker nisem vedel kakšna je spodaj. Strah je bil odveč, saj bi se lahko ne da bi se zažgala še malce pekla.
In druga pica. Ta je že boljša in moram reči, da mi je rezultat dal zagona za naslednje ladijske peke.
Pica je bila tako dobra, da je nisem imel prej časa slikati še od spodaj. Zadnji hip jo slikam
No sedaj pa pokaži še ti svojo.... pico
LP NT
in od kapitana žena, sem postal lačen, še dobro da bo kmalu kuhano, (rižota, ligenj, sipa in kozice)