25. TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE LJUBITELJEV MORJA IN JADRANJA 2023

[Marjan Tomki]

25. TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE LJUBITELJEV MORJA IN JADRANJA

Društvo WADA vas tudi v letu 2023 vabi na tokrat že 25. tradicionalno novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja. Rezervirajte si čas v soboto, 7.1.2023 ter se nam pridružite na našem srečanju, ki se letos ponovno vrača na pomol mandrača valdoltra.

Regatno polje ostaja "tradicionalni" trikotnik. Kolikokrat ga bo potrebno obpluti, bo kot vsako leto odločil veter, kako dobra bo družba na pomolu pa predvsem vi, ki se nam boste pridružili.

Včeraj mislim da še ni bilo prijavnice (glej obvestilo 1, kaže da se je vlekla neka papirologija), danes je pa že.

Kdo letos gre?

Vidim da je Alesjo že prijavljen, pa še nekaj mi je znanih.

Povezave na nekaj zgodb s tega dogodka iz prejšnjih let na Morjeplovcu: klik

Tole je pa s foruma Pojalabanda IZ 2019 (klik na sliko za skok tja):

[NASA]

Jaz zbiram korajžo za prijavo

[alesjo]

Jaz zbiram korajžo za prijavo

Nimaš kaj zbirat korajže zmeraj je bilo lepo

[jurko123]

Jaz bom na Ariya, vidim da nas je že 26, lani je bilo super. Vreme mrzlo in jasno z burjo, letos bo toplo in oblačno z švoh vetrom

[Marjan Tomki]

Jaz zbiram korajžo za prijavo

Nimaš kaj zbirat korajže zmeraj je bilo lepo

Večina, ki jih pride, se potrudi tudi dobro jadrati, ampak ne zateženo na rezultat, tako da je udeležba tu (in v lahnem vetru, ki je tokrat napovedan), lahko tudi odlična šola praktične vaje pravil za izogibanje trčenjem na morju.

Teh se sicer večina nauči na pamet povedati za izpit, ampak pri praktični uporabi imajo v začetku še malo metuljčke v trebuhu, ko se bolj približa kako drugo pravilo... Pravila o izogibanju trčenjem na morju so namreč temelj tekmovalnih jadralnih pravil, ki veljajo na tekmovanju, in tu imaš ob desetinah in več razmeroma bližjnjih srečanjih z dobronamernimi in pozornimi sotekmovalci v enem dnevu priliko vaditi, tako da se metuljčki lahko pomirijo in gredo spat.

To je v pogojih, kot so napovedani, tudi odlična šola jadranja v lahnem vetru, ko mnogi sicer že poženejo motor. Če v začetku barka ne gre ali pa zaostajaš, imaš dovolj sosedov, pri katerih lahko pogledaš, kaj imajo postavljeno in nastavljeno drugače in ko poskusiš, gre vedno bolje - in na koncu dneva znaš mnogo več, kot prej. Naučiš se tudi v gneči (po)iskati krpo morja, kje je bolj čist veter... In to počneš dovolj dolgo, da ne le da veš, kako bi bilo teoretično treba (to lahko izveš tudi, če kje prebereš), ampak ze že malo navadiš to delati praktično in avtomatično, ne da bi moral ves čas zavestno misliti na to.

Dobra družba in okrepčila na obali pa so doslej vedno bili že sami obiska vredni, kot je napisal alesjo.

[NASA]

prijavljen , priprave v teku

[jurko123]

Ena od včeraj

[NASA]

Ena od včeraj

Jurko pozdravljen med nami
Lepa fotka
Mi smo si prijadrali 34. mesto.
Dan se je začel s štartom ob 6h, 6.30 poberem 1. člana posadke na Uncu, 2. ob nekaj čez 7 v Izoli.
Nato gremo skupaj po barko v Portorož, kje hitro izplujemo. Na poti do Ankarana nas prehiti kar nekaj posadk, tako da pristanemo med zadnjimi.
Pomalicamo joto in pršut in že se začne dirka
Odjadramo s flokom, ki ga pa hitro zamenjamo s genovo. Spinakerja nismo vlekli iz vreče, saj to nisem počel še nikoli, zato verjetno regata ni pravi trenutek.
Obpluli smo 1 krog, zmagovalec in ta hitri 2
Po regati smo krenili nazaj proti privezu. V Portorož smo prišli v temi. Nočna plovba. Zaradi zelo nizke oseke smo morali počakati na boljše pogoje za vplutje v kanal s pomočjo naglavnih svetilk. Čas smo porabili za pripravo večerje
Skupno smo prepluli nekaj čez 25 NM
Bilo je fino, še pridemo

[jurko123]

Hvala za dobrodošlico.

Ja res je bil lep dan, škoda samo da ni bilo še kaj vozlov več vetra. Mi smo odstopili manj kot 50m pred zaključkom prvega kroga. Veter se je popolnoma ustavil, prišli smo prenizko na bojo in nas je neslo proti obali. Poizkšali smo še z nekaj manevri ampak neuspešno. Globinomer je kazal 0,1m, tako da raje nismo rezkirali in prižgali motorje ter se odpravili proti Izoli. Nato smo šli še na 2dcl v Ankaran na pomol.

LP

[Marjan Tomki]

Za uvod

Podatki in rezultati na JK WADA: Klik na sliko



Napovedano vreme z nekaj razlage

Vreme nekaj dni prej in nekaj dni pozneje z dežjem, ves čas v času regate brez padavin in na regatnem polju dobra vidljivost - WADA mora imeti tam nekje kar dobre zveze.

Vremenska napoved za dan regate: po kartah SLO ALADIN po spominu

• Oblačnost: Čez noč naj bi se tudi oblaki nad Primorsko razšli
• Soliden burin če znoč in v jutro: Če bi zgornje držalo, bi se kopno znatno bolj ohladilo od morja in bi čez noč in dopoldan pihal soliden burin, pa ni čisto držalo; ponoči in zjutraj je bilo nebo zastrto, ni pa bilo megle (ne nad kopnim ne nad morjem).
• Karte prognoze vetra Aladin: V Tržaškem in Koprskem zalivu burin (v grobem z obale na morje - z vrtinčenjem okrog terenskih oblik) ok. 3 vozle do ok. 10. ure, nato ena ura zastoja, nato razvoj maestrala (v grobem z morja na kopno) na ok. 4 vozle
• Razlaga: Okrog 10. - 11. ure bi se - če bi bilo jasno, kot je kazala napoved na karti - prej hladnejše kopno moralo od sonca ogreti, kar bi moralo ustaviti burin ravno nekako tedaj, ko bi moral biti štart.
• Kako uro po tem bi se kopno ogrelo dovolj, da bi potegnil in počasi jačal napovedani maestral.

Povzetek, kakšno je bilo res vreme

Kot običajno, se vreme v podrobnostih ni ujelo z napovedanim:

• Nebo ni bilo jasno ampak zastrto,
• sonce je nad Ankaranom in okolico prebilo oblake šele nekje med 11. in 12. uro,
• zato je do prenehanja burina prišlo šele kako uro po štartu (in je nekaj najhitrejših jadrnic v tem odjadralo oba trikotnika do cilja),
• zastoj pred začetkom maestrala (brezvetrje, bonaca) je trajal skoraj do tretje ure popoldne, tako da je vmes kar nekaj jadrnic odnehalo in odstopilo.
• Tisti, ki so zdržali do tedaj, so dočakali veterc z morja na obalo (približno kot je bil napovedan, samo precej kasneje - in je seveda pojenjal, ko je bilo sonce nižje na obzorju, ampak to tedaj je bila regata že končana)

[Marjan Tomki]

Od Lucije do Ankarana

Do Ankarana je bilo treba priti - nekateri z italijanske, drugi s slovenske strani. Mi smo izpluli med prvimi in prispeli med zadnjimi, ampak več o tem sproti.

Ko s(m)o se peljali iz Lj v Lucijo k kanalu Fazan zraven marine Portorož, ni bilo megle, bilo pa je zastrto, in v Portoroškem zalivu ni bilo vetra. NASA je posebej opozoril na pričakovano zelo izrazito oseko zvečer, ko bo še posebej treba paziti na plitvino zaradi od valov nanešenega peska na vstopu v kanal Fazan. Taka globoka oseka je že bila prejšnji večer - v Marini Izola, kjer sem prespal, je pasarela na jadrnici kako uro stala tako strmo, da nisi bil gotov, če ne bo noga zdrsnila, ko boš špel po njej. Zjutraj pa je bilo morje prav udobno visoko in pasarela skoraj vodoravno.

Tako izpluti ni bilo problem in NASA je odvezal in pripravil Zoryo za izplutje tako hitro, da skoraj sploh ni utegnil reči, če naj midva ostala kaj narediva. Imel sem domačo nalogo le, da pomagam spraviti jadrnico iz za njeno širino tesnega objema med koli, med katere je privezana njena krma, vse ostalo mu je šlo tako gladko, kot da barka posluša njegove želje, ne le krmila...

Zorya - Sanset 77 ima motor s samo 10 KM in je šla (po GPS na telefonu) v skoraj brezvetrju na motor le malo čez 4 vozle, kar me je presenetilo, ker sem pri približno 8 m dolžine in malo manj vodne linije pričakoval hitrost okrog 7 vozlov. Ko smo zavili okrog Piranske Punte, smo prišli na nekaj vetra, ki pa je pihal precej v premec, tako da tudi še ni imelo smisla dvigati jader (če smo želeli biti približno o pravem času na štartu).

Vse jadrnice, ki so se z istega konca za nami odpravile v Ankaran, so nas dohitevale in prehitevale - bile so hitrejše za kak vozel ali dva. Flok smo poleg motorja razvili šele, ko je ena druga od Pirnarjevih jadrnic (po reklamnih nalepkah sodeč) tudi imela razvito genovo - in hitrost se je s 4,2 (po GPS na telefonu) dvignila na okrog 4,6 vozla.


Z White Pearl (Beneteau Oceanis 41.1, nesklopljiv propeler) smo v tednu jadranja, preden smo šli na Jabuko dobro poskusili tudi v šibkem vetru in ugotovili, da je pri menjalniku v prostem teku (da se je lahko vrtel) še šla 1,5 vozla pri 2 vozlih vetra, in nehala ubogati krmilo šele pri vetru manj od enega vozla ter presegala 8 vozlov pri zmernem vetru. Pri ustavljenem propelerju (na regati Jabuka je tisti, ki je krmaril, mislil da je prop sklopljiv in dal menjalnik v vzvratno, dokler jaz nisem tega videl) ista jadrnica ni presegla 6,2 vozla ne glede na to, koliko jader je nosila in kako so bila nastavljena, po tem (spet z menjalnikom v prostem teku) pa večinoma ni šla pod 8.

Pri Zoryi pa smo kasneje ugotovili, da se propeler pod jadri - če imam menjalnik v prostem teku - začne vrteti šele pri ok. 1,8 vozla in torej do tedaj "igra vlogo plovnega sidra", pri večji hitrosti pa je hidrodinamični upor zato, ker mora sukanje propela premagovati upor v menjalniku in saildrive-u.



V tem saildrive-u so bili zobniki polomljeni in ker ni uspelo dobiti rezervnih delov (ni bilo jasno niti, kdo je naredil tisti saildrive), je uspelo najti firmo, ki je naredila nove. Te pa bo - kot kaže - še treba uteči, in ker je NASA rekel, da so kaljeni, bo tudi to verjetno šlo počasi, in dokler to tako, bo jadrnica v vseh okoliščinah proti vodi blizu 2 vozla počasnejša, kot bi sicer lahko bila. Zmenjeni smo, da bom lahko prišel potipat, kako se vrti prop v prostem teku, ko bo jadrnica dvignjena za obnovo antivegetativnega premaza (ali pa ko se dovolj ogreje morje za potop v kopalkah), do takrat bo pa dobordošlo mnenje habibija (in še koga od strojnikov), ali lahko še kaj naredimo v zvezi s tem - utekanjem ali morda še s čim drugim.

Sprejem posadk, pozne prijave

Tako smo tudi do Ankarana prispeli med zadnjimi. Ker Zorya rabi le meter dvajset globine, smo se lahko privezali na bok le ene ali dveh jadrnic na notranji strani pomola ("makaroni" na bok vezanih jadrnic na zunanji strani so bili več deset jadrnic dolgi), tako da smo bili hitro na obali, se "pofočkali" pri regatnem odboru in ulovili nekaj zajtrka

.
Druženje na pomolu, pogostitev posadk z joto in pršutom - Poglejte tistega v rumenem, kako ve kaj dela

Uspelo nam je priti do mize, kjer so rezali pršut in je bilo še nekaj kosov kruha, in tam je v lepi rumeni vetrovki alesjo rezal pršut na nekaj rezin na milimeter. Rekel je, da je vskočil, ko je tisti, ki je rezal prej, nekam izginil, še eden, ki je bolj poskušal rezati kot rezal (rezine so bile od nič do pol cm debele) pa je sicer delal najboljše kot mu je ratalo, kar pa ni bilo prav dobro.

V glavnem ugotavljamo, da se je spet potrdilo, da alesjo dela dobro, karkoli se že spravi delati.

Drugi cilj tedaj je bila skleda jote, pa se je posoda ohladila in gretje s plinskimi gorilniki ni pomagalo, dokler nismo pomagali malo zamenjati posod na gorilnikih (prej je pri eni večji del plamena šel mimo posode in segreval le ročaje, da je bilo posodo bolj pustolovsko poskusiti dvigniti). Po tem sem ujel skledico tople jote ravno, ko so nam začeli ponavljati po megafonu, da naj gremo na barke in izplujemo za štart. Glede na to, da smo bili prvi, ki izplujemo in je bilo treba splezati le čez dve barki, smo bili na štartnem polju med prvimi.

[Marjan Tomki]

Priprava za štart

Za NASA je bila to prva regata in mu je bilo vse novo, od gneče okrog 50 jadrnic, ki so telovadile po majhnem prostoru in so pri tem posadke vlačile jadra na krov, pripravljale tega ali onega za dvig v zadnji minuti ali sekundah pred znakom za štart, pa kakega za menjavo na prvi boji...

Kot prejšnje leto tudi to leto ni bilo slišati zvočnih signalov za štartno proceduro, razen po radijski postaji, znakov z zastavicami na pomolu pa med jambori tudi nismo videli. Smo pa tokrat imeli vklopljeno postajo in slišali pravi kanal.

Gremo...

Pozabil sem upoštevati, koliko nas je ustavljal propeler (ker v Ankaran nismo prijadrali) in mislil, da bo za 3 vozle vetra čisto dovolj flok z glavnim jadrom, saj bi običajno s tem imel okrog 2 vozla z vetrom in 3 in več z vetrom v bok in ostro v veter. Seveda je bilo 3 vozle vetra premalo za le flok pri propu, ki nas je zaviral (glej prejšnji prispevek), in kot je napisal je NASA je že po nekaj minutah hitro zvil flok in dvignil genovo. Ker je bil veter tudi prešibak, da bi jo lepo napel, poleg tega pa se Zorye s premikanjem posadke ni dalo nagniti, da bi genova dobila lepo obliko zaradi nagiba (in na njej tudi še ni bilo monštrinov) smo še vedno vztrajno zaostajali in od prve boje dalje bili nekje med zadnjimi desetimi ali dvajsetimi.

Brezvetrje s tu pa tam kako izgubljeno sapico

Ko smo mi pluli od druge boje proti tretji pred Debelim rtičem, so nas za krog prehiteli prvi (verjetno Lucifer pod Gorazdom Frasom in morda še katera. Malo za tem ko so ti zajadrali skozi cilj, mi pa jadrali proti lahnemu vetru ob obali od boje pred Debelim rtičem proti Valdoltri in so nas počasi prehitevali tudi nekateri naslednji od tistih, ki so bili že v drugem krogu, pa je okrog poldneva - kako uro za tem, ko je sonce prebilo oblake - veter pojenjal tako, da nas je večino dober del časa sukalo na mestu (bilo je premalo hitrosti, da bi krmilo prijelo). To je trajalo več ko uro, morda tudi dve, in kar nekaj jih je odnehalo. Tisti, ki so že objadrali en krog, ne pa tudi drugega, se jim je štel vrstni red prehoda skozi cilj ob prvem krogu.

Mi smo končno imeli čas navezati nekaj volnic (zares je bila sintetika) na levo in desno pripono in nekam na bum, tako da smo lahko opazili tudi sapice - in se potem stalno pomikali toliko, da je jadrnica ubogala krmilo. Pri tem smo se kakih pol ure in nekaj sto m lovili z Atheno Pirnar - oni so bili krog pred nami, ampak takrat ko ni skoraj nič pihalo, smo na sapice držali korak - in so na teh 100-200m proti mogoče pridobili samo 5-10 m.

Med tem "bonacanjem" je nekdo po radijski postaji stalno vekal regatnemu odboru, naj jih odrešijo trpljenja in končajo regato (časovna omejitev je bila verjetno do štirih (oziroma 16h), ura pa še ni bila 3 (oziroma 15). Vedel je, da če odstopijo pred koncem drugega kroga, bodo pred njimi vsi, ki ga končajo, čeprav so bili do tedaj počasnejši, ni pa prenašal (in morda tudi znal porabiti) tistih sapic, ki so včasih le zašle med nas.

Nam je manjkalo še kakih 500 m do konca prvega kroga in smo se vseeno premikali, tako da smo navijali, da nas pustijo s še nekaj deset ostalih, da se privlečemo še čez tistih nekaj 100 m do konca prvega kroga.

Veterc nas ponese skozi cilj

Potem je malo pred tretjo potegnil veter z morja proti obali in mi smo (ker nismo mogli nagniti jadrnice) podprli genovo s tangunom - in čeprav so se nam Pirnarji seveda odpeljali naprej, se nam tisti iz prvega kroga niso. Potem je alesjo - ki je bil za nami - dobro postavil genaker in se začel bližati - ampak veter je še malo spremenil smer, tako da samo lahko postavili glavno jadro na metuljčka in potem smo se tistim za nami oddaljili in v nekaj minutah tudi prijadrali skozi cilj.

Nazaj "domov"

Videli so tudi, da je alesjo pred ciljem ujel tistega za nami, ampak glede na čas smo brez pomišljanja obrnili čez zaliv nazaj proti Portorožu. Tudi precej drugih jadrnice, ki so prišle skozi cilj, je obrnilo naravnost proti Izoli ali Portorožu, in večina se nam je oddaljevala podobno kot dopoldan, le da je telefon po GPS kazal hitrosti nekaj čez 3 vozle, čeprav je bila hitrost proti morju podobna in tudi smer ter jakost vetra glede na smer plovbe podobni. Razlika je bila verjetno v pol vozla toka po Slo obali na sever, ki je pomenil 1 vozel razlike pri hitrosti po GPS.

Namen je bil spraviti jadrnico in se potem vrniti na razglasitev rezultatov po kopnem, pa to ni uspelo, najprej zato, ker smo bili prepočasni, potem pa še zato, ker smo morali počakati, da vsaj oseka malo pojenja, če že ne na plimo. Dobra čelka je na nekaj 10 m pred vhodom v kanal Fazan lepo pokazala, koliko brega je videti in koliko je torej nizko morje, tako da je blo jasno, da je treba počakati.

Čakanje, da mine napovedana globoka oseka - in mine tudi razglasitev rezultatov

Med čakanjem - privezani pri vhodu v marino - sva s Sašom zložila in pospravila jadra in vrvi, med tem ko so se kuhali makaroni. Ko smo pojedli in pospravili vse, kar smo tisti dan uporabljali, je "kazalec vodostaja" gladine ob pomolu pokazal, da že lahko vplovemo v kanal Fazan in NASA je vplul in pristal tako, kot je izplul - torej, kot da jadrnica posluša že njegove želje, ne le krmila. Stisnili so se med količka, privezali jadrnico, pobrali prtljago ter pospravili in zaprli, kar je še bilo treba na jadrnici, potem pa v Ljubljano (za razglasitev rezultatov v baru Korte v Ankaranu smo bili že prepozni).

Mislim, da sem bil doma okrog polnoči, NASA in tretji član posadke, ki mislim da je moral od Unca še do Loške Police, pa mislim da še malo kasneje.

[Marjan Tomki]

Sklepi, kar zadeva nas in Zoryo

Zdaj vemo, koliko ta jadrnica trenutno ne gre v primeri z ostalimi, in s precej gotovosti domnevamo tudi, da predvsem zaradi upora v sail drivu in/ali menjalniku. Ko bo dvignjena ali bo topleje, bom poskusil, koliko upora ima gred v prostem teku.


Da se spomnimo - to sta Sail drive in propeler iz te teme

.

Že zdaj - če drži moja domneva o tako velikem uporu v sail drivu, najbrž ne bo škodilo pomisliti na to, da se prenos in olje med delovanjem precej bolj greje, kot bi sicer pričakovali pri motorju tako majhne moči. Če ima zaradi tega 7,5 kW motor 1kW izgub, gre ta kW v toploto in imamo 1 kW ogrevanja sailDrive. Peta je sicer v vodi in ta bi morala odvesti večino toplote, vseeno pa ne bi škodilo - pri domnevi, da menjalnik in prenos v peti maže isto mazivo - pomeriti temperature na menjalniku. Jutri torej stopim v Interdiskont in ko se vidiva naslednjič, NASA dobi za darilo za nagrado za vztrajnost in dobro voljo pri tej regati en tak mali multimeter, ki ima tudi temperaturni senzor (in preveril sem, da ga še nima - in bo prišel prav tudi kje drugje, ne le na barki).
.

Šum menjalnika in prenosa v peti je zdaj v prostem teku tako glasen, da je bil moteč in ga je NASA do zdaj običajno utišal tako, da je dal menjalnik pri jadranju v vzvratno, čeprav propeler ni sklopljiv (in je šla jadrnica počasneje kot bi šla sicer). S tem pa je tudi preprečil nadalnje utekanje novih delov v Sail-drivu... Če še ni, bi bilo morda dobro, da to sliši tudi še kak dober strojnik in pove, če je ta zvok OK in ga bo pač treba prenašti, dokler se vse kupaj ne uteče (in s tem najbrž tudi utiša), ali pa mu ta zvok pravi, da bo treba še kaj storiti.

In če bo treba le prenašati, bo treba pač to večkrat poslušati, ko bo teklo v prostem teku, če bo NASA hotel, da se to uteče hitreje.

Sicer bomo ob naslednji priliki (najprej pri podobnem vremenu z ustaljenim blagim vetrom) v miru poskusili še vsa jadra, ki jih je NASA kupil z barko, pa jih doslej še ni uporabljal.


Najti bomo poskusili načine, da bo velika genova učinkovita (jadrnice v šibkem vetru ni uspelo nagniti, tako da genova ni legla v lepo obliko - pa NASA ima nekaj idej okrog tanguna, ki je bil trenutno predolg, da bi sploh bil spravljen v kabini ne da se kdo spotika obenj in ga je treba vsakič pripeljati s sabo in velikokrat ostane doma. Veliko balonasto jadro, za katerega med regato nisem uspel ugotoviti niti, ali je genaker ali špinaker (in je imel na enem roglju žični podaljšek, ki bi lahko šel na vrh jambora, na drugem nekaj, s čimer se s prenosom skrajšuje vrvica - kar bi lahko bilo namenjeno za na premec ali poševnik, ki ga pa Zorya nima, pa še to povezano s tretjim rogljem, kar nima smisla...).

Poleg tega se mi zdi, da gre glavno jadro zlahka na jambor in z njega, rol mehanizem floka ali pa vrvica od njega do kokpita pa imata več upora kot bi bilo treba. To bomo tudi še pogledali.

Glede na to, da NASA sicer na tej jadrnici lahko počne vse, kar si je želel, pa to, da še ne gre tako hitro, kot bi lahko šla, za zdaj tudi hudo ne moti.

[NASA]

Sklepi, kar zadeva nas in Zoryo

Zdaj vemo, koliko ta jadrnica trenutno ne gre v primeri z ostalimi, in s precej gotovosti domnevamo tudi, da predvsem zaradi upora v sail drivu in/ali menjalniku. Ko bo dvignjena ali bo topleje, bom poskusil, koliko upora ima gred v prostem teku.


Da se spomnimo - to sta Sail drive in propeler iz te teme

.

Že zdaj - če drži moja domneva o tako velikem uporu v sail drivu, najbrž ne bo škodilo pomisliti na to, da se prenos in olje med delovanjem precej bolj greje, kot bi sicer pričakovali pri motorju tako majhne moči. Če ima zaradi tega 7,5 kW motor 1kW izgub, gre ta kW v toploto in imamo 1 kW ogrevanja sailDrive. Peta je sicer v vodi in ta bi morala odvesti večino toplote, vseeno pa ne bi škodilo - pri domnevi, da menjalnik in prenos v peti maže isto mazivo - pomeriti temperature na menjalniku. Jutri torej stopim v Interdiskont in ko se vidiva naslednjič, NASA dobi za darilo za nagrado za vztrajnost in dobro voljo pri tej regati en tak mali multimeter, ki ima tudi temperaturni senzor (in preveril sem, da ga še nima - in bo prišel prav tudi kje drugje, ne le na barki).
.

Šum menjalnika in prenosa v peti je zdaj v prostem teku tako glasen, da je bil moteč in ga je NASA do zdaj običajno utišal tako, da je dal menjalnik pri jadranju v vzvratno, čeprav propeler ni sklopljiv (in je šla jadrnica počasneje kot bi šla sicer). S tem pa je tudi preprečil nadalnje utekanje novih delov v Sail-drivu... Če še ni, bi bilo morda dobro, da to sliši tudi še kak dober strojnik in pove, če je ta zvok OK in ga bo pač treba prenašti, dokler se vse kupaj ne uteče (in s tem najbrž tudi utiša), ali pa mu ta zvok pravi, da bo treba še kaj storiti.

In če bo treba le prenašati, bo treba pač to večkrat poslušati, ko bo teklo v prostem teku, če bo NASA hotel, da se to uteče hitreje.

Sicer bomo ob naslednji priliki (najprej pri podobnem vremenu z ustaljenim blagim vetrom) v miru poskusili še vsa jadra, ki jih je NASA kupil z barko, pa jih doslej še ni uporabljal.


Najti bomo poskusili načine, da bo velika genova učinkovita (jadrnice v šibkem vetru ni uspelo nagniti, tako da genova ni legla v lepo obliko - pa NASA ima nekaj idej okrog tanguna, ki je bil trenutno predolg, da bi sploh bil spravljen v kabini ne da se kdo spotika obenj in ga je treba vsakič pripeljati s sabo in velikokrat ostane doma. Veliko balonasto jadro, za katerega med regato nisem uspel ugotoviti niti, ali je genaker ali špinaker (in je imel na enem roglju žični podaljšek, ki bi lahko šel na vrh jambora, na drugem nekaj, s čimer se s prenosom skrajšuje vrvica - kar bi lahko bilo namenjeno za na premec ali poševnik, ki ga pa Zorya nima, pa še to povezano s tretjim rogljem, kar nima smisla...).

Poleg tega se mi zdi, da gre glavno jadro zlahka na jambor in z njega, rol mehanizem floka ali pa vrvica od njega do kokpita pa imata več upora kot bi bilo treba. To bomo tudi še pogledali.

Glede na to, da NASA sicer na tej jadrnici lahko počne vse, kar si je želel, pa to, da še ne gre tako hitro, kot bi lahko šla, za zdaj tudi hudo ne moti.

Predlagam, da debato o saildrivu in hitrosti barke nadaljujemo v temi Saildrive pomoč

[Marjan Tomki]

Sklepi, kar zadeva nas in Zoryo

Zdaj vemo, koliko ta jadrnica trenutno ne gre v primeri z ostalimi
...

Predlagam, da debato o saildrivu in hitrosti barke nadaljujemo v temi Saildrive pomoč

Če se spomnim prav, ima tu (odkar so bile meni l. 2017 tudi za tu odvzete moderatorske pravice) pravico urejanja oziroma moderiranja le Admin (imeni moderator in moderator2 nista v uporabi), ki pa ni veliko na morjeplovcu, tako da "mea culpa" za nepreglednost teme.

Nekaj lahko naredimo za naprej sami (da bo admin - če/ko bo utegnil) lahko le pobrisal podvojene članke), in sicer da s povezavami povežemo teme, kjer je treba, torej:

• na zadnji prispevek o dogajanju na 25. novoletnem srečanju ljubiteljev morja in jadranja
  
• na temo: Saildrive pomoč - kjer predlaga NASA, da nadaljujemo
• na temo: Obnova jadrnice Sunset 77 - na prispevku, kjer se začne zgodba o saildrive na njej
• na temo: Tip jadrnice Sunset 77 - lastnosti jadrnice (večinoma s strani Saildata s povezavo tja)