Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Marjan Tomki]

Kratek povzetek doslej

Lani - 2021 - v Bohinju

Naredili smo vse regate za pokal Bohinja po koledarju in zaključno JK Bohinj, regate za več jadralnih klubov (spomnim se mislim da Loka Timing,NC Rogla in JK Ravbar) ter nekaj drugih. Prehodni pokal Bohinja je spet spravil Staš, Gregor, ki je bil 2021 skupno drugi pa je po prvi regati do konca sezone manjkal (zdravje).

Tridnevna regata na Gradiškem jezeru je bila lani "prestavljena" v Bohinj (ampak Gradiško ima svojo privloačnost...).

Čez zimo

Na Zbiljskem jezeru so bile čez zimo le 4 jadrnice in nekaj smo jadrali, regat (bilo bi jih dovolj za match race) pa nismo imeli (večina je imela drugega dela čez glavo, nekateri okrog volitev, drugi z obnovo klubskih bark, tretji s pripravo večje za daljše plovbe, nekateri pa s kombinacijo več reči od tega).

Zdaj

Zadnje izmed 16 klubskih mini-12 je že kakih 10 dni na jezeru. Minulo soboto (30.4.) smo šli štirje čez jezero (kao zadnji plača pivo, jaz ga ne pijem in ne bi plačal ampak do tega še ni prišlo, ker doslej še nisem bil zadnji). Vreme je bilo sončno, veter različen na različnih koncih jezera in se je vetrni vzorec tudi spreminjal s časom, tako da je bilo vse prej kot dolgčas. Za dodatno zabavo mi je poskrbelo, da sem vzel jadrnico, ki ji je bilo potrebno poštimati nekaj reči (ni bil čisto prav nameščen jambor, odtrgan spodnji škripec dvižnice floka - oboje poštimal tik pred štartno proceduro) in srečno prijadral za nekaj deset m drugi v Ukanc in za nekaj deset metrov prvi nazaj.

Naslednjo soboto (7.5.)

Če bo vreme (kar se tiče mene, če bo kaj pihalo in ne bodo padale ošpičene prekle), prva od regat za prehodni pokal Bohinja. Seveda pričakujem odpravo podobnih težav, kot minulo soboto, na še kakšni od jadrnic (skoraj gotovo je ista ekipa sestavljala več ko eno jadrnico...).

@MKN

Mislim, da si mi omenil, da je tvoj sin pozabil neko posoebno posodo za vodo; dve, od katerih je ena najbrž prava, sem prinesel in sta v zaboju z jadri v Bohinju. Poglej še ZS.

Opomba: nekateri klubi ne vzdržujejo več klubske strani, ampak le še FB strani

[Nikola T.]

Živjo Marjan
Ko bo kakšna možnost, lahko med tednom, prosim objavi tukaj na forumu, ke rme zelo zanima, da bi šel zopet pojadrat z Mini 12. Do sedaj smo se vedno imeli vrhunsko. Komaj čakam.
Na ZS sem ti poslal še moj telefon za vsak slučaj.
LP Iztok

[Marjan Tomki]

Vsa leta smo občasno (običajno na soboto ali nedeljo) naredili prosto jadranje (da lahko ljudje, ki so že jadrali, spoznajo te jadrnice, pri čemer se je običajno šlo čez jezero, hkrati pa lahko spoznajo osnove tudi tisti, ki še niso nikoli jadrali - čeprav so bili kdaj za tovor).

Za med tednom tudi ni problem (jaz sem od 2016 upokojenec).

Marjan

[Marjan Tomki]

Koledar regat 2022 in druga obvestila za Mini-12 JK Bohinj


Še FB stran JK Bohinj

Zaradi napovedanega kislega vremena (ki je bilo tudi res kislo) je bila otvoritvena regata prestavljena z minule sobote (7.5.2022) na naslednjo (14.5.2022). Trenutno še ni zanesljive napovedi za soboto čez dan (za zjutraj je ena napoved še plohe v Julijcih, za čez dan pa ne več, in upam, da približno tako ostane).

[Marjan Tomki]

Otvoritvena regata 2022
Vreme: veter od ok. 11. do konca regate od zmernega do bonace (brezvetrja, in smo naredili kako uro pavze), nato spet nekaj sape, lepo je pa zapihalo spet, ko smo že pospravljali.
Ok. 10 udeležencev (od 16 bark, kolikor jih ima klub). Sicer nimam v spominu, da bi bilo prevroče (kot nekaj dni prej - verjetno je v soboto v hribih padlo nekaj snega in je to poskrbelo, da ni bilo skoraj-poletne vročine.

Najbolj sem bil vesel Gregorja, ki je bil predlanskim skupno drugi in je bil lani samo na prvi regati, potem ga je pa zeznilo zdravje. Ko mu je v začetku steklo, je bil lepo v ospredju, ampak pri manevriranju mu na leve uzde jadra nekako niso potegnila. Mislim, da moram poštimati fino nastavitev krmila na ročko (standardno na naših mini-12 s pedali, Gregor-ju pa že nekaj desetletij ne delajo noge) in potem morava malo potestirati, če sem vse dobro nastavil ko, da bo on plul, da bo spet konkurenčen.

Jutri pride Finec, ki se je srečal z našimi jadrnicami pred kakim desetletjem na nekem dogodku za nekega obrtnika in potem z agencijo pripeljal avtobus Rusov (in Ukrajincev in Kazahstancev...), med katerimi jih je toliko, kot je bilo prostih jadrnic, lahko poskusilo jadrati(v kakih 3-4 urah so se lahko seznanili dovolj, da je bilo zanimivo in dovolj, da so dobili do plovbe in vremena spoštovanje).

Takrat sem se na hitro naučil kakih 20-30 ruskih besed, ki so bile potrebne za vodenje začetnikov pri jadranju.

Tokrat pride 14 Fincev - ampak rekli so, da znajo angleško.

Edit: slike iz te teme so povečini izginile, in dokler se to ne uredi (moj album ipd.), žal od mene ne bo slik.

[Marjan Tomki]

Še malo povzetka od včeraj (četrtek 19.maj 2002).

Finci na mini-12 v Bohinju

imamo 16 mini-12, sporočili so, da pride 14 Fincev, ki še niso jadrali, naravnost iz Finske na letališče in potem ekspres do nas, vsi nabrušeni in nepotrpežljivi...

To je pomenilo nekaj dela prej:

• 16 bark min-12 (še ena zame, ena rezerva)
• z boj na plavajoči pomol ok. 10 minut za pot z eno, 15 če ni preveč vetra in vlečeš po 4
• ok 10 min za eno za pripravo za jadranje, če ni zapletov (sneti in shranit krovnico, poiskati ustrezen set jader (šine za glavno jadro na jamborih so dveh tipov), namestiti in pripraviti za dvig prvo in dvigniti glavno jadro ter namestiti in preveriti vrvice (škote, škotine, vangi...)

Teoretično torej neposredno

• 4 s 15 min (ena ura) za z boje na pomol
• 16 * 10 =2h 40min

V praksi zraven še

• Iskanje narobe shranjenih vangov
• menjava opaženih obrabljenih vrvi, ki se jih je v tam času dalo
• izguba časa zaradi smotanih vozlov tistih, ki se še niso naučili, da ni pomembno le, da vozel drži, ampak da se ga datudi (in ko je treba, po možnosti hitro) odvezati
• popraviti, kar še nisem po sestavljanju jadrnic
  Konec aprila je sestavljalo je nekaj zagnanih članov kluba, ki niso dobro znali ali pa bili premalo pozorni, eden pa najbrž tudi malo preveč napiviran... Na dveh jamborih sta premčna in krmna pripona bili oviti enkrat okrog jambora, na eni jadrnici pa je bil jambor obrnjen tako, da je bil nastavek za zadnjo pripono obrnjen proti premcu, za premčno (pred)pono pa proti krmi, tako da je bilo med pripravo bark na regato pač treba pri prvih dveh sneti pripone, jih odnesti okrog jambora in ponovno namestiti, pri zadnji pa sneti jambor, ga zasukati in ponovno namestiti. Manjkalo je tudi nekaj kolesc za dvižnice - in vseeno mi je uspelo, da pri vseh teh dodatnih opravilcih minulo nedeljo niti nisem zamudil štarta
  Tokrat je bilo težav manj, vseeno pa je bilo na eni jadrnici treba improvizirati za dvižnico glavnega jadra brez kolesca spodaj - in ker imam originalni sklop in klešče za pop-kovice doma, sem pa v Bohinju, bo za jutrišnje jadranje še ostalo tako.

Znekaj zelo dobrodošle pomoči (še en Marjan je prišel, ko je lahko prišel iz službe) je bilo vse OK nekaj minut, preden so prišli Finci.

Niso bili res vsi začetniki, eden med njimi je bil na naših jadrnicah že enkrat end dan in trikrat za krajši čas (in on je naredil reklamo) in prišel prav, da ni bilo treba nam poskušato raučagato v finšččini.

Veter je do opoldne postal čisto soliden, popoldan pa je imel približno 4 solidne refule na uro (smer vetra se je bistveno spremenila in hitrost vetra za kakih 5 mint več kot podvojila - občasno na več ko 15 in ne več ko 20 VZ.

Organizirani so bili rešilni jopiči in služba za reševanje (k sreči nismo rabili). Finec z izkušnjami je zamudil popuščanje jader ob refulu (ali pa imel preglobok profil), tako da jo je do popka napolnil z vodo, s polno prijadral do pomola, spraznil in se šel preobleč - in štel to za zanimivo in poučno dogodivščino (ne le zanj, morda še bolj tudi za ostale).

Jaz sem imel največ opravka z enim, ki je namesto, da bi pritisnil desni pedal (rudder right) potegnil desno škotino in včasih tudi namesto, da bi popustil glavno jadro zavil od vetra tako, da se je napolnilo do kraja.

Uspelo nama je, da sva se vseeno zmenila in ko sta se začela on in jadrnica razumeti, je tudi on užival, ampak pouk je bil pshihično zanj precej bolj naporen, kot je pričakoval.

Potem so Finci, reševalec in moja pomoč (po 2x(3 dcl soka+2dcl voce)) odšli, jaz pa sem se pozabaval z še kako uro jadranja z Američanom iz Tennesseee.

Po tem pa sem se pozabaval s snemanjem in pospravljanjem jader vseh bark in vrnitvijo 12 izmed njih na bojo (ostale lahko danes porabim in zdajle ravno začenja pihati termika).

[Marjan Tomki]

Minulo soboto je bila tretja od regat za prehodni pokal mini-12.

Druga je bila okrog 25. maja, in ker je v času starta prav primerno pihalo, je bila čez jezero in nazaj. Zgodbo pišem po spominu.

Ne vem, do kdaj bo ostala ta slika, ampak


Štart za to je Pod Slaklco v Ribčevem Lazu, ki je na desni strani slike čisto spodaj (jugovzhodni konec). Mesto obrata je boja pred kampom Zlatorog v levem koncu slike, tudi čisto spodaj (jugozahodni konec). Jadralcev je bilo nekaj malo manj ko 16 (barka ali dve od naših 16 sta ostali prosti).

Po daljši pavzi (lani ni zaradi zdravja) je peljal (in to dobro) tudi Gregor (invalid, ki mu ne delajo noge, pa tekmuje v čisto običajni regati monotipnih enosedov) in mislim, da je bil četrti.

Vreme nam je natreslo vsega - od tega, da proti sredi jezera kake pol ure ni praktično nič pihalo, do tega, da so bili solidni kratki sunki vetra (20+ kt).

Jaz sem se urezal, ker sem jadral nazaj po severni strani jezera in prišel kar daleč, ko je tam veter pojenjal in sem se potem priplazil v zadnji tretjini, Gregor pa mislim da je bil četrti. Ker trenutno zapirajo Turistično društvo, konec nasledenjič.

[Marchi]

Super Marjan! Mi je žal, da mi trenutno časa manjka za take podvige. Lepi spomini, jadranje po celem Bohinjskem jezeru.

[Marjan Tomki]

Nadaljevanje in konec opisa za regato ok. 25 5. (prekinjeno, ker so zvečer zaprli turistični urad, od koder to pišem).

Zmagal je Marko Kavs, po katerega "novo" B46 smo šli iskat v Šibenik v začetku decembra 2021 in na kateri takrat ni delal avtopilot (tega mislim da je v zadnjem mesecu ali dveh poštimal NT in morda kje tudi napiše, kaj je bilo narobe in kako je to uredil).

Mislil sem, da sem to pot že opisal in tu hotel dati le povezavo na tisti prispevek, ampak vidim, da je nisem. V glavnem, Kalimera je zdaj bila med tem že v celoti poštimana (v Lj. na Viču na enem parkirišču za tovornjake, ki take barke tudi prevažajo) in je zdaj že spet v Grčiji (s popravljenim vsem, kar je bilo treba popraviti in precej nove elektronike).

Minulo soboto (4.6 2022) je bila spet regata in tokrat je pihalo še bolje za čez vse jezero (ni bilo lokalnih skoraj brezveterij, v kakršnega se lahko ujameš). Ker je bil Marko Kavs (ki je zadnje leto ali dve vodil in sodil večino teh regat) v Grčiji, je to nalogo dobil še en Marjan - ki bo verjetno to dobil še večkrat. Torej spet

Tudi tokrat je bilo precej odličnih jadralcev in serijski zmagovalec zadnjih let je imel nekaj težav, jaz pa nekaj sreče in sem bil četrti za dvema (oče in sin), ki z mini-12 nista jadrala nekaj let, enim ki je pred tekmo rekel, da bi bilo dobro, če bi moral jaz soditi, pa mu je bilo na koncu še bolj všeč, da je bil (kar precej krepko) pred mano. V glavnem, nič dolgčas, čeprav tokrat ni bilo Gregorja (jaz sem pripravil njegovo jadrnico, potem pa preklopil krmilo z ročke na pedale in namesto njega jadral z njo).

Tudi razglasitev rezultatov v restavraciji Center pri na kose razrezanih picah je bila zanimiva. Lucijan je pripovedoval o tem, kako gre katera od jadrnic, s katerimi nimamo pogosto opravka (Pogo in podobne), Marjan in Jure sta se pogovarjala o tem, ali lahko gospodarno preživiš, če daješ v barko najcenejše rešitve, ki zadoščajo funkcionalnim zahtevam, ampak če je tista zahteva taka, da rabiš drago rešitev, jo pač vgradiš (in jaz sem napeto vlekel na ušesa in občasno dal kako podvprašanje). Izid je bil, da sta se strinjala da kaže da lahko, če je končno
razmerje med ceno in kakovostjo sprejemljivo in (še) nedosegljivo konkurenci.

Imeli smo pa enega, ki je moral odstopiti, ker sta se mu zlomila križa (spreaderja) - se je pa - kjo je pazil kaj dela - brez težav lahko vrnil. Problem je bil, da je stara različica križev na tej barki zdržala samo tlak in ker je na tej barki pripona zdrsnila tako, da je križe potisnilo navzgor, je spoj z jamborom počil. Jaz sem pregledal zalogo rezervnih delov in ugotovil, da nimam rezervnih in Marjan - ki ima načrte - je dobil nalogo, da poskrbi, da bo narejenih nekaj novih za rezervo, in ko bo, bom popravil tisti jambor. Itak me čaka obisk v njegovi firmi, da za kak teden naberem orodje in material, ki bo potreben za poštimati, kar je treba.

Od sobote dalje sem potem ostal tu, v PAC youth hostel-u v Ribčevem Lazu. Izid sta verjetno dve družini, ki se bosta včlanili v JK Bohinj, še nekaj izgube odvečne mase pri veslanju, preskušanju bark in odpravi težav na njih (ob upokojitvi 2016 je bilo med 95 in 97 kg, potem nekaj let ok. 90 kg, zdaj ustaljeno malo pod 95 kg - in večina preostalega ni maščoba ampak vezivo - zgodba za kje drugje).

Andrej, član kluba, ki je imel minulih nekaj let tu Seascape 18, ki sem ga jaz lahko uporabljal, ga bo (po vsem sodeč zelo dobro) prodal, ker ga zaradi poslabšanja zdravja ne bo mogel več redno uporabljati. Izkazalo se je, da ima upravnik hostela tudi Seascape 18 in je dovolil, da pobrkljam po njem (da se bo vse, kar se mora premikalo itn.). Kaže, da mi bo mogoče s tem tudi jadrati in če bo Andrej spet dovolj pri zdravju, bo tudi lahko še jadral z njim, čeprav bo prodal svojega. Mislim, da mu bo tudi ta obet dobra motivacija za to, da ne obupa nad svojim zdravjem.

[Marjan Tomki]

V temi Jezera primerna za Elan 375 ali 430?? je beseda nanesla na precej dogodkov tudi z Mini-12 v minulih dveh ali treh tednih, ki bi jih sicer omenil v tej temi, zlasti dneva odprtih vrat 2.7 in 3.7. 2022.

Minulo soboto (9.julij) je bila naslednja, Regata za pokal Bohinja, od regat za prehodni pokal Mini-12.

Nekaj o tem je/bo na klubski strani.

Tokrat smo imeli prej čas za pripravo bark (jaz sem porabil vaučerje v hostelu).

V minulih dveh tednih sem plul s skoraj vsemi izmed naših jadrnic in s skoraj vsemi jadri, in pri tem odpravil skoraj vse težave. Med njimi sem tedaj poskrbel, da tečejo vsa kolesca, vsi rakci, glavna jadra po skoraj vseh "šinah"... Potem sva z Markom Kavsom (katerega orodje in delavnico smo včasih s pridom uporabljali, pa je orodje zdaj na Kalimeri v Grčiji, delavnica in hiša pa v rokah novega lastnika, kar je med drugim dalo denar za nakup Kalimere) - šla v Bohinj že v petek. Poleg vsebine mojega nahrbtnika sta šla zraven tokrat še vijačnik in vrtalnik, ki so mi ga podrarili v službi ob upokojitvi (in ki sem mu jaz dodal precej nastavkov) ter klešče za pop kovice in nekaj škatlic kovic.

Po poti sva se ustavila v KAMM v Šenčurju, od tega kar je zanimivo tu je bil nakup več Vileda profesional (dobro zveni) gobic.

Bokoščitnice

Marko, podobno kot jaz, slabo prenaša dolgčas in veliko raje kaj počne. Ko sem jaz privlekel barke s problemi, za katere sem že vedel in še nekaj za rezervo, se jih je Marko spravil očistit .Pri tem je ugotovil tudi, kaj je razlog, da so se zelo uničile žuljnice (oziroma bokoščitnice - letvice ob boku, ki naj požro udarce, ki bi sicer poškodovali trupe), za katere je prej že mislil, da bi jih bilo najbolje odstraniti.

Letvice iz sibirskega macesna je na zadnjih nekaj bark namestil nekdo s pro znanjem lesarstva, a ne z izkušnjami z lesenimi delovnimi plovili. Tako so bile letvice prilepljene in privite, vendar vijaki niso bili pogreznjeni v les. Tako je ob zadevanj bark med seboj tak vijak kot dleto poškodoval letvico sosednje barke, s tem pa so se izpostavili vijaki tudi na tej.

Marko je potem do pogreznjenja privil vse vijake, ki so štrleli - in to soboto bom videl, koliko bo bolje.

Čiščenje barke, zlasti podvodja

Vileda Professional gobice (precej večje od običajnih in po vsem sodeč odpornejše) iz KAMMa so se obnesle. Mislim, da je od 16 jadrnic dokončal kakih 7, dve pa sta bili začeti.

Naslednji dan so jadralci, ki so prišli jadrat, dokončali tudi ostale (in vreme je bilo prav primerno za čofotanje na plitvini).

Izvlečena dvižnica in tako naprej

Mislim da sem to že omenil, ampak na dan odprtih vrat je eden od štajercev izvlekel dvižnico sprednjega jadra iz jambora. Tokrat sem imel primerno orodje in lahko povrtal kovice škripca v jamboru, s "foršpanom" poiskal kje mora iti vrv, to prišil nanj in jo potegnil v jambor. Potem sem ponovno prikovičil tisti škripec, pa še vse ostalo, kar sem našel na tistih jadrnicah, ki so bile ob pomolu.

Edina stvar, ki je nisem mogel popraviti tako, da bi bile uporabne vse jadrnice, je bil zlomljen križ (spreader) na enem od jamborov, ker nisem imel materiala, iz katerega bi ga naredil (to bo to soboto, če bo šlo jutri vse po sreči z materialom).

Čez noč

V glavnem, vse barke razen te bi morale biti minulo soboto plovne. Marko je računal tudi, da bo bark, ki so že na pomolu, dovolj, in rekel, naj kar tam počakajo. Jaz bark nikoli ne pustim na pomolu, ne da bi bil dovolj blizu, da lahko posredujem, če je to treba, in tako sem prespal v minimalistični spalni vreči in še malo zaščiten pred roso. Razgled je bil čudovit, nekaj časa luna, nekaj časa zvezde, meglice ob svitu in potem sončni vzhod na jezeru... Ponoči je nekajkrat zapihalo, a ni bilo potrebno posredovati.

Vremenska napoved

Ob sedmi so odprli trgovino, ob osmi pa turistično društvo, da sem lahko pogledal vremensko. Prognoza je bila, da naj bi bile sapice bolj ob robovih jezera, na sredi pa brezvetrje - in nič padavin. Za padavine je držalo, veter je pa v resnici precej presegel napoved.

Priprava za regato

Hitro se je izkazalo, da je Marko podcenjeval število udeležencev. Na koncu se je izkazalo, da je (poleg tiste s poškodovanim križem) pri bregu ostala samo ena. Imel sem dovolj dela s pomočjo, vendar je bil nabor jadralcev odličen in voljan poprijeti. Tako je Lucijan pripravil tudi jadrnico za Gregorja, Kristijan in Blaž (in še kdo) so zdrgnili podvodje bark, katerih Marko ni vzel v roke prejšnji dan... Jaz sem postavil štartno in obračalno bojo, Marko pa je še domneval, da se bomo morali loviti v šibkem vetru po trikotniku Pod Skalco.

Malo o regati

Zgodilo se je, da je veter najprej pojačal na zmernega, potem pa na močnega čez vse jezero. Ker je Marko imel težavo s hrbtom (verjetno vkleščen živec, me zanima ali že ima rezultate pregleda), sta on in Gregor (ki mu ne delajo noge) skrajšala glavno jadro, ostali smo šli s polnimi.

Kot sem napisal, nabor jadralcev je bil odličen. Težavo z močnim vetrom sta imela le dva, in sicer je Jure spregledal, da ima na bumu obrnjen škripec, ki napenja bazo glavnega jadra (in torej ni mogel zravnati profila), ter še en, ki ga ne bom imenoval, je pa - ko sem ga na nekaj opozoril - rekel, naj ne filozofiram in sem ga potem pustil, naj se znajde. Za Juretov problem pa nisem vedel in tako se je Jure tokrat vrnil bolj med zadnjimi in z občutkom, da se je mučil namesto z užitkovm po odličnem jadranju kot večina ostalih, neimenovani pa hudo hudo zadaj z na tričetrt polno jadrnico vode. Ta si je izbral jadrnico, ki v petek ni bila pri obali, je pa slovela kot ena najhitrejših. Izkazalo se je, da je na njej odpadlo kolesce za dvižnico glavnega jadra, kar v zmernem vetru niti ni problem, v tako močnem kot je bilo večji del vožnje (solidno čez 25 vozlov večji del časa, refuli še več) pa je bilo težko napeti prvi rob jadra, težave je imel tudi z poravnavo po bumu in poleg tega v šibkejšem vetru nikoli ni čutil potrebe, da bi se naučil uporabljati vang. Za dodatek mislim še, da ni imel s seboj tudi nič za izmetavanje vode, so pa bile vsaj vzgonske vreče polno napihnjene.

Čez jezero in nazaj smo večinoma prišli tako hitro, da se je večina takoj strinjala, da naredimo še en plov čez jezero počez. Tisti neimenovani je za ta drugi plov dobil drugo jadrnico, jaz sem se pri obeh plovih obnesel kot običajno v močnem vetru, torej suvereno, a so v takem zdaj odlično jadrali že skoraj vsi. Jaz sem se precej časa lovil s kasnejšim zmagovalcem, kinpur-jem ampak potem bil mislim da nekje okrog 6. mesta. Pomembno je, da - tudi pri vseh refulih - nihče ni strgal ničesar na nobenem jadru, in da razen zgoraj omenjenga neimenovanega in nekaj bark, ki so (poškodbe od vijakov, omenjene zgoraj) puščale na spoju trupa in krova (ki so puščale tam, če so bile dovolj nagnjene), nihče ni dobil v barko čez krov več kot nekaj pršca.

Nekaj nalog, opravljenih in za naprej

V nedeljo sem se vrnil s Primožem, ki je ves dan jadral, jaz pa sem poštimal še nekaj reči, ki jih nisem videl v petek (zlasti odtrgana kolesca dvižnic na enem jamboru, na drugem sem ga sicer prikovičil, a se nikakor ni vrtelo, tako da ga nadomešča na gambetu pritrjen majhen škripec). Pobral sem tudi dele za križ tako, da bom imel za mero, ko grem jutri poiskat material za popravilo.

kinpur (ki je od tedaj, ko sva skupaj merila geometrijo in napetosti okrog jambora na FJ, to dobro naštudiral), je domneval, da mora biti kaj narobe z jadrnico, s katero je jadral tisti, ki je v zadnjih letih zmagal največkrat, in je potem predlagal, da tisto jadrnico, ki jo je tedaj jadral on, vzamem za referenco in po njej preverim in uravnam kote jambora vseh jadrnic, kar nameravam. Verjetno bom pokrpal tudi tisto na robu krova, kjer je puščalo na nagnjeni jadrnici, za do takrat, ko pojdejo jeseni resneje v obnovo, vendar bom pred tem še malo povprašal, s čim in kako bi bilo najbolje.

[Marjan Tomki]

Ja, še to...

V soboto gremo prosto jadrat v Bohinj - in če bi še kdo rad poskusil, se lahko oglasi na (v) Ribčevem Lazu Pod Skalco (po možnosti pred 11. uro, ker bom potem najbrž na jezeru (in skoraj gotovo ne bom imel s seboj telefona, ker tale sicer formalno vodoodporen vseeno ni čisto srečen na vodi).

Zaenkrat kaže, da naj bi bila ob (Slo) morju burja, v Bohinju pa tudi precej močan veter (za čez jezero, a ne nujno za začetnike).

[Marjan Tomki]

Nekaj povzetkov iz tega leta (2022)

• Tole pišem po spominu z računalnika v hostelu v Bohinju, zato statistika itn. niti približno ni zajamčeno, da bo pravilna
• Minulo leto je bilo v načrtu nekaj jadranja na Zbiljskem jezeru, pa je bilo tega zelo malo, ne spomnim pa se razlogov za to.
• Pozimi je bilo več jadrnic mini-12 obnovljenih pri članu kluba, ki pa živi na kraju, ki je meni z javnim prevozom in kolesom hudo od rok, tako da pri tem tokrat nisem pomagal. Pri tem je nastal problem, ker so macesnove žuljnice (robne letve, ki bi morale varovati boke jadrnic na boji pri zadevanju in drgnjenju ena ob drugo) na nekaterih bile (poleg kenta) privite tako, da vijaki niso bili pogreznjeni v les, in ko se je les nekoliko obrabil, so štrleči vijaki pojedli žuljnice sosednjih bark in vsaj v enem primeru tudi spoj trupa in krova. Moj predlog bi bil: enake macesnove žuljnice (s katerimi je z eno zamenjavo kar šlo prejšnjih 10 let, ampak obvezno za 5 mm pogreznjeni vijaki. Prevladal je predlog, da se obnovijo trupi (nov gel coat, ne barva) in narede žuljnice z al profilom, v katerega se bo potegnil trak iz trde gume.
• Za dajanje jadrnic na Bohinjsko spomladi se kar nekaj mladincev (člani mlajši od 40 ali 50 čet) ni oglasilo - treba se bo spomniti, kako narediti to spet tako prijetno, da bomo barke dali v vodo za rekreacijo pri klubski fešti.
• Vse načrtovane regate za prehodni pokal Bohinja (mislim da 5) v Bohinju so bile srečno odjadrane, čeprav je bila zadnja malo prestavljana (deklarirano, da zaradi vremena)
• Udeležencev je bilo enkrat ali dvakrat precej manj kot jadrnic; občutek imam, da je bil problem prepozno obveščanje za potrditev, ali regata bo ali ne glede na vreme. Imamo nekaj idej, kako to poštimati.
• Šepalo je tudi obveščanje o rezultatih. Razlogov je bilo več. Eden od tistih, ki so to delno delali, je bil mnenja, da to nikogar ne zanima, večina, ki je to delala, pa ne morejo več. Predsednik kluba je bil več mesecev s svojo jadrnico v Grčiji (in bo letos spet), tisti ki je poskusil prevzeti del obveščanja (po pošti, klubski strani in FB), je v službi odgovoren za izdelavo trupov neke znamke jadrnic, kjer pri uvedbi novega tipa ni šlo vse gladko in mu je bilo prijava na te strani ena od zadnjih reči, ki se je spomnil, med tem ko je izčrpan padel v posteljo in preden ga je zmanjkalo; ko se je zjutraj zbudil, pa se je z mislimi na probleme ki jih je bilo treba rešiti in tako je minil teden ali več. Kaže, da bom naslednja računalniška žrtev jaz. Za regate minulega leta še ne vem, če bom lahko našel podatke, za tiste naprej pa upam da bo šlo (ampak tudi jaz nisem niti nezmotljiv niti nesmrten).
• Meni je dolgčas, če z našimi jadrnicami samo tekmujem, tako da sem praviloma tudi delovna sila pri pripravi naših regat. To med ostalim pomeni, da pred startom odpravljam težave na vseh ostalih jadrnicah, preden sam sedem v tisto, ki ostane. Cilj mi je dobro jadrati s katerokoli - in da bi vse to kolikor le možno omogočale
• To je tudi razlog, da sem v zadnjih nekaj letih tekmoval na skoraj vseh naših regatah (razen kadar sem moral biti tudi štarter in sodnik). V minulem desetletju je največkrat dobil v hrambo prehodni pokal Staš Mlakar iz Loka Timing in je tudi letos vodil pred zadnjo regato, drugi je bil Oto Hafner iz JK Ravbar, tretji jaz (po medaljah sodeč sem bil med prvimi tremi na 4 od 5 regat, najslabši rezultat ali odsotnost pa se briše). Poleg njih dveh je posamezno regato zmagalo še nekaj drugih odličnih jadralcev, ki pa so se udeležili le dveh ali treh regat. Ker se Staš in Oto (zaradi preložitve zaradi vremena?) nista udeležila zadnje regate in sem jo jaz zmagal, to leto po 11 letih prehodni pokal čisto nenačrtovano spet nabira prah doma pri meni.
• Izvedeno je bilo več regat za druge klube (NC Rogla, JK Loka Timing in JK Ravbar mi pridejo na misel). Vse so bile to leto izvedene na Bohinjskem jezeru (za NC Rogla ali več klubov skupaj z njimi so bile že izvedene na Rogli in na Krvavcu, za JK Ravbar pa na Gradiškem jezeru). Bomo videli, kako bo šlo naslednje leto...
• Izvedeno je bilo več dni odprtih vrat (na katerem se lahko tisti, ki jih zanima, malo spoznajo z osnovami). Tudi na enem, ki je bil uradno odpovedan zaradi vremena (tisti ki je odpovedal dogodek, je bil mnenja, da v takem kot je bilo napovedano, nikogar ne bo) je bilo še vedno 4 ali 5 družin, Niko (ne le član JK Bohinj, ampak tudi član brodarskega društva iz Hrastnika in modelarski sodnik) je pa za dodatek k našim mini-12 pripeljal še mislim da 3 RC (remote control) modele gliserjev in 2 RC jadrnici. Dokler so zdržale baterije (in akumulatorji, s katerih se jih je polnilo - ni bilo AC napajanja) je bilo v uporabi vse - z večino mini-12 vred.
• Jaz sem imel med drugim tudi zabavo s polomljenimi križi (treba je bilo z vlakom v Kamnik po cevke in na plavajočem pomolu brez električnega orodja narediti nove...), zlomljeno osjo krmila (še en Marjan je med tem že ugotovil, kje je kalup zanje in bodo čez zimo naredili eno serijo, da se bo dalo zamenjati tega in kar je še načetih), nastavitvami jamborov (naredil sem že nekaj meritev, zlasti ene jadrnice, ki bo za referenčno; po vrnitvi z Jabuke pa me čaka nekaj obiskov (z vlakom - jaz sem pred kakim desetletjem ukinil svoj avto) na Jesenice, kjer bom za 12 bark to poštimal tam, kjer bodo tudi dali trupe v nov gel coat (in upam da videl tudi, s katerimi materiali in kako).
• Pravkar minulo soboto smo imeli namen pobrati vseh 16 jadrnic z jezera, pa so pri tem nastali zapleti, zaradi katerih bo ta zgodba v naslednjem prispevku.

Ja, še to... H2O je nekje pisal, da so take male jadrnice - kar zadeva ceno - nekaj, kar ni resno in je nepomembno. Jaz - ne le tu - želim vedeti za razlog za vsako razliko v ceni med dvema rečema, med katerima izbiram, tako tudi pri naših jadrnicah. jže skupna dolžina dvižnic, škot in škotin 16 jadrnic je dovolj velika, da skupni zneski nehajo biti zanemarljivi tudi sicer, ne le zame. Podobno je s škripci, rakci, štoperji in tako naprej.

Za porabljeni denar sem odgovoren tako tistim, ki so plačali članarino, kot sponzorjem, ki so namenili sredstva za ta ali oni namen. Čisto mogoče je to neobičajno, ampak jaz ne bi pustil upravljati velikih vrednosti ljudem, ki se niso naučili ravnati skrbno z manjšimi. Trenutno je posledica takega ravnanja tudi, da bo firma sponzorirala nov gel coat na 12 od naših 16 jadrnic (mislim da tudi kot projekt za urjenje skupine njihovih novincev pri tem delu).

[Marjan Tomki]

Pospravljanje jadrnic z Bohinjskega jezera 2022
Uvod in povzetek - če tudi tokrat ne bom mogel dokončati

Običajno smo to naredili malo pred prvim novembrom, tokrat pa bi morala tedaj biti tedaj regata tudi na Zbiljskem jezeru, ki so jo (zaradi prehude zaraščenosti z algami) odpovedali tako pozno, da nismo utegnili prestaviti na tisto soboto, čeprav je bilo vreme primerno.

Za soboto, 5. 11 se je vreme tudi izšlo. Kot v zadnjih letih večkrat, tudi tokrat ni bilo mnogih mladincev (članov kluba pod 50 let), so pa tisti, ki so prišli, toliko več zalegli. Jaz imam rad, da so jambori sneti z jadrnic tako, da se nič ne zgubi in da jih je mogoče zlahka spet postaviti, kar pa v hitenju, pri katerem ves čas kdo hoče, da vmes postorim še kaj, ni vedno mogoče, zato sem šel to naredit že nekaj dni prej.

V načrtu je bilo, da gredo 4 jadrnice na Zbiljsko jezero, 12 pa v obnovo na Jesenice. To bi pomenilo 4 vožnje s prikolico za 4 vožnje na Jesenice (kako uro časa) in zadnja na Zbiljsko jezero, dajanje tam na vodo pa bi lahko tudi še kak dan (ali teden) počakalo.

Ni se izšlo (spet) čisto po načrtu.

Preludij

Za teden pred ciljno soboto je bila vremenska napoved deževna, vendar je kazalo tudi, da bo v četrtek vsaj nekaj ur brez dežja. Ker sem pred kakim desetletjem ukinil svoj avto in ker imam kot oldtimer brezplačen javni prevoz, je to pomenilo odhod v rahlem dežki od doma okrog 5. zjutraj, z mioelektričnim skirojem kak km do postaje mestnega prometa, s tem do avtobusne postaje v LJ in z avtobusom ob 6.00 - še vedno v dežju - v Bohinj. Ob malo čez 8. - še vedno v dežju - izstopim na Ribčevem lazu in najprej iščem WC, kar je malce problem, ker so vsi namenjeni turistom zaklenjeni. Skupina gostov, ki čakajo avtobus pod streho pred hotelom Jezero, da odgovor: če grem tja na vročo čokolado, pa bo to poskrbelo tudi za ostalo. Izkazalo se je, da z vročo čokolado ni bilo nič (čakali so, da jim bodo zamenjali mašino, s katero jo delajo), ampak kakav je bil OK. Še vedno v dežju stopim v turistični urad na njihov računalnik pogledat radarsko sliko padavin in aladina, in presodim, da bi čez kake pol ure moralno nehati vsaj za kake tri ure, potem pa bi moralo trajati še približno toliko, preden bi spet začelo padati bolj.

Selitev na plavajoči pomol. Voda v jezeru dovolj visoka, da je bilo treba po mostu na plavajoči pomol malo bresti. Na plavajočem pomolu je privitih nekaj novih desk in neko ogrodje dvigala, ampak ni videti, da bi kdo naredil kaj škode. Iz zaboja z opremo izvlečem mizo, pod katero bo izven dežja moj nahrbtnik, vesla za kanu in vedro, s katerim bom izpraznil deževnico iz njega, pa še eno podlogo za na klop, dokler se ne posuši. Med tem, ko praznim kanu, dež poneha.

Ko skušam odkleniti verigo kanuja, vidim, da je ključavnica zverižena in se je ne da odkleniti. Izkaže se, da jo je nekdo odklenil in ponovno stisnil nazaj na silo, veriga pa ni bila zaklenjena ampak zavozlana. Na plavajočem pomolu so z obešenkami zaklenjeni vstopna lesa z opozorilom turističnega društva (način uporabe in dovoljeno število oseb), dva pokrova skrinje z opremo in veriga za kanu, in vse obešenke odpira isti ključ. Tudi od prejšnjih (imel sem srečo in dobil dva kompleta na isti ključ, torej 8 ključavnic, ampak sta ostali le še dve) jih je v podobnih okoliščinah - potem, ko je nekdo potreboval plavajoči pomol drugje - nekaj nekdo poškodoval, nekaj pa jih je izginilo (verjetno kdo na silo odprte vrgel v vodo). Pri tem sem prvič, ko so rabili naš plavajoči pomol drugje, ponudil za ta čas ključ za ključavnice, pa ga niso hoteli vzeti.

Poleg tega je tokrat sponzor dal klubu kvalitetne marine grade ključavnice s 40 ključi (da lahko vsak usposobljen član kluba uporablja jadrnice) in tako ne gre več dalje. Poslikal sem zadeve in poklical člana iz Bohinja, da se potrudi poskrbeti, da tisti, ki je to naredil, in/ali tisti, ki je to naročil, nabavi enako ključavnico in poskrbi, da jo bo odpiral isti ključ. Taka gnjavaža bi morala tudi poskrbeti, da se to ne ponavlja več.

Po tem v kanu pripravim orodje, ki ga bom potreboval pri snemanju jamborov, "permanentne" markerje za označitev jamborov, kateri je bil na kateri barki (kar bo prišlo prav pri popravilu in trimanju jamborov na Jesenicah), izolirnim trakom, gobo in še nekaj malenkosti in se odpravim k dvema bojama, kjer je na vsaki 8 jadrnic mini-12. Po najboljših močeh označim jambore (ne prime zlahka na še vlažno).

Potem odvlečem prvih 5 jadrnic na bližnji "občinski" plavajoči pomol, kjer je zdaj dovolj prostora, ker je večina uporabnikov že pospravila svoja plovila. Snetje jambora in njegovo pripravljanje za prenos mi vzame kake pol ure na jadrnico, vendar tokrat nič ne gre narobe. Okrog poldneva postavim teh pet jadrnic že brez jamborov skupaj na tem pomolu tako, da jim ne bi smelo biti nič hudega tudi, če jih tam pustim v deževju naslednjega dne ali dveh, jambore pa na polico na obali, s katere je nekdo že pospravil kanu domov za čez zimo.

Po pavzi (kakav in carski praženec z marmelado v skodelici, kot je običajno za kako tatarsko omako v okrepčevalnici zraven mosta pri sv. Janezu, ki ni zaprta in kjer se dobe tudi pice...) pride na vrsto naslednjih 5. Preden sem gotov s temi, prične spet najprej pršiti, ko opravim pa že po malem deževati. Zložim jambore na pomol tako, da ne bodo nikogar ovirali, postavim tudi teh 5 tako, da lahko počakajo in pripeljem še prvo od ostalih 6.

Začel sem s tistimi jadrnicami, ki najbolj potrebujejo obnovo, in namenoma nisem podrl nobene, ki gre na zbilje, da se ne pomešajo ne jambori ne balast. Poleg tega je na Jesenice morala jadrnica, katere trim jambora bo za vzorec, kako potrimati vse ostale (in pokazalo se je, da bo tudi peta tistega jambora potrebovala popravilo...). Za tri jadrnice sem že vedel, katere gredo na Zbilje, zdaj pa sem začel malo razmišljati, katero od ostalih treh. Poklical sem Gregorja (tistega, ki mu že nekaj desetletij ne delajo noge, pa je bil tik pred ali na začetku korone drugi skupno za prehodni pokal Bohinja v mini-12), če bi on mogel in želel prihajati jadrat tudi na Zbilje. Bi, in odločeno je, da gre tudi "njegova" Katarina (z njo gredo pa tudi pedali, tako da bo lahko jadral tudi kdo drug).

Ker je začelo padati bolj, sem okrog pol tretje ure pospravil orodje v nahrbtnik, kanu na plavajoči pomol, vedro in veslo v zaboj in šel na avtobusno postajo. Elektronska tabla je pravila, da avtobusa še ne bo dve uri in četrt, fant, ki je čakal na postaji, pa je rekel, da pride čez četrt ure. Imel je prav (tista tabla je kazala avtobuse samo enega prevoznika...)

Čez dobri dve uri sem bil v Lj in še pol ure kasneje v savni v Tivoliju, ki se je po precej deževnem dnevu na prostem prav prilegla.

[Marjan Tomki]

Pospravljanje jadrnic z Bohinjskega jezera 2022 - dalje

Andante - allegro vivace - allegro furioso

Deževni petek in obe noči sta minili. Rad bi - preden pride večina in začne dirka - v miru snel jambora še ostalih 2 od tistih, ki gredo na Jesenice, zato večer prej pokličem Primoža, ki naju bo peljal, če bi lahko bil bolj zgoden kot običajno. Primož je invalid (mojih let), ki je po prometni nesreči pri 17 letih bil nekaj mesecev v komi, dokazuje, da se teflon ne reciklira v naravnem okolju (rekel je, da ima teflonsko aorto, nisem pa tega preverjal ) in je sicer uporaben za marsikaj, ne pa za prenašanje bark in balasta.

Tako mu "dam za podkupnino" predlog, da lahko nekaj jadrnic, ki bodo šle na Zbilje in jih bomo pospravljali zadnje, pripraviva za jadranje in bo lahko jadral. Predlog je bil sprejet in mislim da sva bila v Bohinju pred 9. uro.

Voda je spet visoka, tako da na naš pomol zabredem. Spet spraznim kanu in se njim, vedrom, dvema kompletoma jader in orodjem odpeljem na "občinski" pomol, razložim tovor in privlečem dve jadrnici na drugo stran tega pomola, potem se spravil snemat prvega od preostalih dveh jamborov.

Še sva malo pozna ali pa so nekateri od ostalih zgodnji - snemanje teh dveh potraja več kot uro in pol, ker je vmes treba najti to in pomagati dvigniti zataknjen kos balasta iz kobilice itn. - še prej, preden nastopi moja najvažnejša naloga - bresti po vodi pri dviganju jadrnic z vode na...

Lepi načrt iz prejšnjih dni se podre, ko odkrijemo, da nekdo na klubski prikolici, ki je bila v bližini, razbil luči in - kot kaže - predrl obe gumi. Marjan iz Bohinja - ki je tudi Marjan z Jesenic, kamor gre 12 jadrnic na popravilo in ki bi jih tja odvlekel na prikolici s kombijem - se zmeni z za prevoz z nekom nekom, ki ima tovornjak za vleko. Ko pride, jaz privlečem jadrnice brez balasta do brega, na vodi naredim ročaj na krmi in z barko bredem do brega, ostali (bistven tudi MKN s foruma) pa dvignejo barke in jih uspejo "stetrisati" po šest naenkrat in tudi pripeti tako, da nobene ne zgube.

Vmes pride tudi Gregor na vozičku. Seveda ne more nositi bark in uteži, prinese pa kartonsko škatlo 30x50 cm z jabolčnim zavitkom v dveh nadstropjih. Pride prav (Gregor in njegov tovor, čeprav tega dokončno pospravimo šele, ko odhajava s Primožem nekaj ur za ostalimi.

Moderato - vivace - allegro

Primož je - z nekaj voljne pomoči najstnika Brina - opremil tisti dve jadrnici za jadranje. Brin je potem uspel narediti tudi krog ali dva, preden ga je čapnil njegov očka, da sta prišla delat.

Prišlo je tudi nekaj ljudi, ki jim je Primož rekel, da bi se dalo jadrat, in sicer babica, hči in dva vnuka. Primož je z veseljem razlagal - in ni da zdaj že ne zna marsičesa, problem je, da še poskuša povedati vse, kar ve (kar spominja name, ko pišem prispevke tu), namesto tisto in tako hitro, kar rabi in lahko sprejme tisti, ki posluša.

Veter v zalivu Pod skalco je bil šibak, a zelo spremenljiv. Ko se je Brin vrnil na obalo in sem bil jaz malo prost (tovornjak je bil na poti na Jesenice in nazaj), sem sedel v eno od jadrnic in vzel enega od vnukov na koleno. V dobre pol ure je upravljal krmilo (jaz sem umaknil noge s pedalov) in prednje jadro kljub spremenljivemu vetru skoraj do pristanka.

Med tem so dali babico v drugo barko in najprej je bila hudo zmedena. Od tistega, kar je slišala doslej, sem ji ponovil zgodbo o tem, da pritisk na desni pedal zavija v desno in levi na levo, da zajemaš veter od strani ali od zadaj po možnosti tako, da mora zavijati proti krmi, pa še privetrno in zavetrno škotino. Ko je pri tem uspela zaviti na obe strani in pluti naravnost, nato zaviti tako, da je čutila v škotini, kako je veter napolnil flok in je jadrnica stekla, pa je rekla "uau... to bomo pa še". Ker je veter izven zaliva pojačal in so bili sunki tudi v zaliv, sem njo iz svoje jadrnice prijel za prvo pripono in skupaj z njo prijadral k pomolu, tako da se je samo prijela. Kmalu potem so se poslovili s "še pridemo".

Ko je šla tudi druga vožnja na Jesenice in so se poslovili tudi tisti, ki so nanjo naložili jadrnice, sva ostala midva s Primožem. Ker prikolica ne bo popravljena pred tem petkom (ne vemo, če niso kje prerezane tudi žice, to pa najbolje da pogleda avtoelektričar, ki ga pa tam ni do petka), jadrnice za Zbilje ostanejo sestavljene na Bohinjskem jezeru.

To pa je pomenilo tudi, da lahko jadrava, dokler duša in svetloba data. Eol se je strinjal - na tistem delu jezera je vleklo dovolj solidno, da je Primož šel tako kot takrat, ko je bil še bolj zelen - z vetrom tja in tako, kot "mu je najbolj šlo". Ker je veter na jadrnico hitrejši, ko obrneš proti vetru, je imel potem kar težave, da se lepo vrne in to morava še malo izpiliti.

Uspavanka

Vseeno je vse ostalo celo in zdravo (tudi jadra, čeprav nisva krajšala) in pri vožnji v Lj. sva se ustavila pri mlekomatu, ki mu Aljaž včasih reče "elektrokrava", potem pa sem Primoža prosil, če me odloži pri hali Tivoli (spet obisk v sauni, ki se je hudo prilegel po celem dnevu brodenja po jezeru, ki je bilo za ta čas kar toplo - ok. 14°C).

[Marjan Tomki]

Pa še za sklep...

Včeraj sva šla s Primožem spet jadrat v Bohinj - ampak po njegovi uri, tako da sva odšla okrog 11., prišla opoldne... Bile so bolj sapice kot veter in šla sva se čez zaliv do Kramarja (jaz prej), čez do črpalne postaje za odpadno vodo (določil Primož, jaz prej), nazaj do klubskega plavajočega pomola (Primož s precejšnjo prednostjo začel, na pomolu kak meter prej).

Primož često nastavi odlično, a ko se veter spremeni - če ni kdo v bližini, da ga začne posnemati - še ne prilagodi. Na tem bova morala še delati.

Vmes sva imela za družbo fanta iz Ljubljane na SUP-u, ki je sicer prišel na obisk k Stanetu Klemencu, pozna pa tudi Mušiča. Nad nami je jadrala ena od padalk in nam pomahala (kasneje smo izvedeli, da Lucija, ki mislim da tudi vesla pri KKK Bohinj. In na koncu nas je že na obali prišel pogledat še Stane, ki se je z avtom vračal s šole jadralnega padalstva na Senožetih (bog mu daj zdravje - mislim da je skoraj mojih let).

Ko smo že približno pospravili naše barke in ker letos ni več Seascape-a našega člana, sem vmes poklical Boruta, če bi mu lahko kaj prišel prav, če njegov Seascape v Ukancu (ki ga jaz tudi smem uporabiti) še ni iz vode. Ni - in rekel je, da ga namerava vzeti ven danes. Tako sem čez noč ostal v Bohinju, Borut pa je tudi zdaj že tu, kar najbrž pomeni, da bo v sončnem in vetrovnem vremenu kmalu na vrsti še eno čofotanje ob obali Bohinjskega jezera.