- Prejšnja objava v tej temi je bila z računalnika v hostelu v Bohinju, ko sem prespal, da lahko pomagam pospraviti z jezera še Borutovega (in mislim še dveh solastnikov) Seascape 18.
Seascape 18 z Bohinskega jezera za zimovanje
- Ta Seascape 18 je bil izdelan pred priključitvijo Seascape-a k Beneteau-ju in bil po registraciji sodeč prej več let v rabi v jadralni šoli v Saliju na Dugem otoku. To se mu tudi pozna (oprema na tem je krepko rabljena in tu pa tam kaj načeto, ne kot na Andrejevem, ki sem ga uporabljal prejšnja leta, kjer je bilo vse brezhibno).
Že prej sem (z dovoljenjem) "prešnjofal" barko in mimogrede poskrbel, da se vsa oprema (razen kake zadrge na kaki vreči, ki mi še ni prišla pod roke), ki se mora premikati tudi premika. Nekateri deli (škripci itn.) imajo zaradi obrabe že nekaj malega zračnosti, ampak zamenjava še ni potrebna. Drugače je z nekaterimi deli, ki so že poškodovani ali dotrajali (ali oboje, zlasti pritrdilna mesta za trak za noge), za kar smo se že menili za nabavo kompleta za zamenjavo pri Seascape, in ko to pride, bom pomenjal. Popolnoma dotrajala je tudi prevleka za zapiranje vhoda v kabino med plovbo po nemirnem (za Seascape to dela Sandilines). Če se zelo neugodno prevrneš, po navodilih za uporabo (teoretično, take manevre in recovery po njih moram še preizkusiti) brez nje lahko zajameš precej vode v kabino. Za oboje (prevleko in komplet za obnovo za trakove za noge) bom pomladi vprašal oziroma spomnil Boruta, če že ima.
Potem ko je Borut končal nekaj drugih opravkov, sva prilagodila novo prikolico velikosti te barke (kje bo vitel, kje valčki), potem pa z njo šla v Ukanc. Kot jaz tudi on za izplutje in pristajanje ne uporablja več električnega motorja, ampak oboje narediva na jadra (in če je nujno, še malo na vesla). In ko že izplujeva in dvigneva jadra - in piha kakih 15-25 vozlov v sunkih - se kake pol ure podiva po zalivu, preden spustiva jadra, dvigneva kobilico (tam je zaliv plitev) in potem brez posebnih zapletov dvigneva jadrnico na prikolico (za valjčke in ostalo sva prej dobro zadela prava mesta). Potem pride na vrsto pospravljanje jambora in jadrovja (ne le z barke ampak tudi na primerno mesto, kjer bo prezimil).
Zame tudi prijeten fittnes in dan v dobri družbi, ki ga ni bilo treba plačati.
Za do konca leta 2022 sem (poleg tedna ali dveh v Srednjem Jadranu, ki so se lepo izšli) imel še nekaj načrtov, ki se pa niso izšli, ker sem v nekaj naslednjih tednih imel težave z enim od sklepov na nogi in moral mirovati, da se je stvar poštimala. Ker namenoma nisem hotel imeti računalnika in interneta doma, povečini tudi ni bilo objav o tem.
Mini-12 na Zbiljskem jezeru
- Štiri smo pripeljali tja in so čakale za ograjo, da dobim skupaj ekipo (za spravljanje s prikolice in nanjo rabiš tri), potem bi postavil jambore in stestiral, če je vse OK, in po tem bi šle v rabo. Žal (glej zgoraj) se to ni izšlo pred prazniki (božičnimi in novoletnimi) in tako je letos spet odpadla (prejšnji dve leti zaradi koronskih ukrepov) Regata ob dnevu samostojnosti Slovenije (povezava je na zadnjo izvedeno 2019).
Če bo vse po sreči, bodo šle te jadrnice na vodo v naslednjem tednu ali dveh (in bo mogoče jadrati tudi na Prešernov kulturni praznik, čeprav verjetno ne bo regate).
Mini-12 na vzdrževanju na Jesenicah
- To je bilo v načrtu že za minuli mesec, pa moj konec še ni narejen.
Moja naloga je predvsem poštimati jambore in njihove pripone tako, da bo geometrija na +-1 cm enaka. Preden sem jeseni razdrl barke, sem odmeril razdalje med peto jambora in prijemališčem prve pripone na vzorcu bark (+-1 cm) in natančno dolžino sprednje pripone ter višino njenega vpetja ter nagib nekaj jadrnic, med drugim še posebej pozorno ene, ki se je dobro obnašala pri jadranju v vse smeri in ki bo za referenčno. Na jesenicah bomo naredili vpetje tako, da bom lahko privil vsak jambor in napel pripone in potem bodisi popravil dolžino pripon, točke vpetja na jamboru (jambori niso niti vsi iste generacije, nekateri tudi predelani ali popravljani...). Poleg tega bodo - ker so jambori pri večini iz kompozita z epoksijem - morali biti rahlo obrušeni (da se odstrani zaradi UV poškodovan sloj) in prebarvani z PU ali drugo UV odporno barvo ali lakom.
Med tem pa je sponzorjeva ekipa (novinci pri tem delu za vajo) z vseh 12 trupov, ki so tam, "slekla" vse plasti do laminata in na vseh ponovno nanesla gel coat. Barve, ki so bile preizkušene v minulih letih, so se precej hudo obrabljale, zlasti ker je eden izmed obnavljalcev (v času koronskih zapor ni bilo mogoče do njega in je pač delal tako, da je bilo lepo) privil prilepljene žuljnice (robne letve, ki se obrabljajo in varujejo trup ob zadevanju bark med sabo na boji), ne da bi pred tem poglobil izvrtino tako, da so potem štrleče glave "pojedle" žuljnice sosednjih bark in v enem poletju naredile kažin tako, kot se prej ni zgodilo v treh ali štirih letih. Zdaj pride na boke nalepljen in privit alu profil, v katerega bo potegnjen gumijast trak - kako se bo to obneslo bomo pa tudi še videli.
Žal mi je, da nisem mogel biti vsaj poleg, ko so delali teh 12 - ampak se bom močno potrudil, ko bodo (verjetno) za to na vrsti tiste štiri, ki so zdaj na Zbilju.
