Marjan Tomki napisal/-a:Plastenka... Če se ne reciklira, precej slabo (milo rečeno) vpliva na okolje.Voda v plastenki čez nekaj mesecev...mamaMicka napisal/-a:Po drugi strani pa je voda v plastenkah praktično sterilna.
...
Kako pa je z vplivom plastenke na vodo v njej?
To vprašanje sem postavil, za odgovor pa še nisem resno gnjavil![]()
![]()
in ga za naše okolje tudi še nimam.
Tile kaže, da so dejansko uporabili rezultate nekaj raziskav.NRDC napisal/-a:2. Is bottled water actually unsafe?
Most bottled water appears to be safe. Of the bottles we tested, the majority proved to be high quality and relatively free of contaminants. The quality of some brands was spotty, however, and such products may pose a health risk, primarily for people with weakened immune systems (such as the frail elderly, some infants, transplant and cancer patients, or people with HIV/AIDS). About 22 percent of the brands we tested contained, in at least one sample, chemical contaminants at levels above strict state health limits. If consumed over a long period of time, some of these contaminants could cause cancer or other health problems.
Zanimivo je toleNRDC napisal/-a:...
One study found that water that had been stored for 10 weeks in plastic and in glass bottles contained phthalates, suggesting that the chemicals could be coming from the plastic cap or liner. One study found that water that had been stored for 10 weeks in plastic and in glass bottles contained phthalates, suggesting that the chemicals could be coming from the plastic cap or liner. Although there are regulatory standards limiting phthalates in tap water, there are no legal limits for phthalates in bottled water -- the bottled water industry waged a successful campaign opposing the FDA proposal to set a legal limit for these chemicals.
Riverkeeper ima podobne podatke (pa ni copy/paste) in še nekaj misli, ki nam lahko dajo misliti (o tem, kaj pomeni, če komu daš koncesijo, in kaj se potem v USA pogosto zgodi).
V glavnem, voda, ki je nekaj časa - recimo tednov - v plastenkah, ni nujno več neoporečna, tudi če je v začetku bila. Veliko je odvisno je od izdelovalca plastenke - in kot sem videl, je morda lahko odvisno tudi od izdelovalca plastičnega pokrova za steklenico.
Marjan Tomki napisal/-a:SR 290 napisal/-a:Marjan Tomki napisal/-a:SR 290 napisal/-a:Moč in vrsta motorja pri porabi nista tako pomembni kot masa plovila in željena hitrost.
Jedrnato, kolikor gre (in zato sem vtaknil tudi semle) in kolikor vem, tudi v celoti drži, ampak se zlahka da razumeti narobe .
Kako vpliva hitrost na poraboKot je napisal DR76, se potrebna energija za plovbo določene mase ne spreminja linearno sorazmerno s hitrostjo.
Spreminja se linearno z razliko v masi in malenkost več kot kvadratno za razliko v hitrosti. Hitreje gre, manj gliserja je omočenega in namesto na tretjo gre tu malenkost nad kvadratom. Hitreje leti, bolj natančen kvadrat je.Marjan Tomki napisal/-a:Izrivna plovba nad 'lastno hitrostjo trupa'Tu se potrebna energija spreminja (približno) eksponentno, a le v tem intervalu: od tedaj, ko presežeš 'lastno hitrost trupa' do tedaj, ko zglisiraš.
Dokler pluješ izpodrivno raste moč točno z tretjo potenco hitrosti dokler ostajaš v optimalnem območju drsnosti plovila in učinkovitosti propelerja. Nisem prepričan a menim, da tudi "polizpodrivna" plovba potrebuje tretjo potenco moči glede na spremembo hitrostiMarjan Tomki napisal/-a:GlisiranjeKo pa zglisiraš, poraba na uro s hitrostjo narašča, poraba na miljo pa mogoče malo ali v kakem primeru sploh ne, dokler je najpomembnejši dejavnik hidrodinamični upor.
Ko se ujameta optimalna drsnost trupa in najboljši navor motorja je poraba na prevoženo pot minimalna. Upor zraka je vse tja do 200 km/h najbolje zanemarit, saj šele tam pomeni kakih 10% vse potrebne moči.Marjan Tomki napisal/-a:Šele ko postane pomemben dejavnik upor zraka (in vpliva še kaj, recimo da prideš izven optimalnih vrtljajev motorja), poraba na miljo spet narašča.
Poraba v prostem tekuKo motor deluje in je menjalnik v prostem teku, je poraba na uro majhna (moč se porablja le za gnanje črpalk za gorivo, olje in vodo za hlajenje, pa gnanje alternatorja in podobno, dober del gre pa v toploto). Ker pa je število tedaj na motor preplutih NM nič, je izračunana poraba na miljo neskončna (poljubno število večje od nič deljeno z nič je neskončno). To je tudi razlog, da ima večina novih avtomobilov mehanizem, ki - najbrž ko je motor enkrat ogret - ugasne motor pred semaforjem in ga spet požene, ko recimo daš v prestavo ali spet pritisneš pedal za plin.
V območju blizu tega je po mojem to, kar je opisal cibro. Če bi odštel porabo (na uro), ki je potrebna, da motor sploh teče (brez obremenitve), bi najbrž dobil, da se poraba zaradi vklopa menjalnika ni veliko - če sploh zaznavno - povečala in je tako to, da ploveš pri vrtljajih prostega teka neskončno![]()
![]()
gospodarneje - kar zadeva porabo na prepluto miljo - od teka motorja z menjalnikom v prostem teku.
Ampak še vedno je pri vrtljajih okrog prostega teka razmeroma velik delež moči, ki jo razvija motor, 'režija', torej žene razne druge mehanizme, ne pa poganja čoln.
Kaj še vplivaSeveda vpliva še, pri kaki hitrosti (in s tem tudi koliko vrtljajih) je koliko učinkovit kak motor (in prenos moči s propelerjem vred) - in v zvezi s tem SR 290 odlično svetuje, ampak kot je napisal, je to v primeri s skupno maso plovila in željeno hitrostjo zanemarljivo.
In zlasti o tem, kaj vpliva v režimu glisiranja, je dal odlične povezave
Gnezdeni komentarji so pes, še posebej, če so vmes kakšne druge reči, recimo zamiki, poudarjeno... Poštimano za boljšo preglednost.
Komentar: Hitrost se v celem območju vseh različnih režimov vzeto skupaj ne spreminja linearno - pri različnih režimih so zakonitosti namreč različne.
SR 290 je dopolnil, kakšna je odvisnost od hitrosti pri katerem tipu plovbe.
oprosti ampak ti imaš res ful cajta, pa kdo bo te tvoje zadeve bral, bolano
