cinkani fitingi

[SR 290]

Vem, da litoželezna vodovodarska roba ni za v morje, a me za foro vseeno zanima. A je kdo to poizkusil kako drži?

[luna]

Ja sem enkrat probu pa ni zdržalo več kot pol leta in je pojedu morje tisti fiting .Tako da ti svetujem da ne otkrivaš tople vode ker moraš samo pipo odpret paže teče.jast sem takrat mel kar dobro poplavo po barki .Je pa to blo precej nazaj , v začetni fazi moje navtike.

[Bavarko]

Alu. barka 24 m. Sistem za požarno pumpo ni smel biti iz plastičnih/gumjastih cevi.
Po 6-7 letih so se odločili, da se zamenjajo kolena in cevi velikost 2" in nadomestit z nerjavečim jeklom. Nič še ni puščalo, ampak tudi nič ni šlo narazen. Uporabljeno je bilo predivo in neka zelena maža.Ob uporabi sile in gretja se je kar drobilo. Tako, da ne vem, če bi še dolgo zdržalo.
Motorji z direktnim hlajenjem so tudi litoželezni.
Kdo ve, če bi jim cink protektor podaljšal življensko dobo!?

[Nikola T.]

...Motorji z direktnim hlajenjem so tudi litoželezni.
Kdo ve, če bi jim cink protektor podaljšal življensko dobo!?

Ma.... valjda mora bit. Ali je tukaj sploh kaj nejasnega!?

[SR 290]

Ne mislim dajat gusa gor, le zanima me in na misel sem prišel, ker je mercruiser ena sama kepa gusa skozi katero tečeta voda in bencin.

Pa še ena;
Tramontana prodaja fitinge iz CR medenine, za katero trdijo, da je odporna na morsko vodo. Te pa imam namontirane. Ima kdo izkušnje z tem? Tako po opisu se mi zdi, da je to bolj bron kot med, ampak napisat se da vse sorte in me zanimajo izkušnje.
Cinke imam na vhodu v sistem.
Pa še to, tako za hec; ali večji cinki bolje ščitijo kot manjši, ali je razlika le v tem, da držijo dlje?

[Bavarko]

...Motorji z direktnim hlajenjem so tudi litoželezni.
Kdo ve, če bi jim cink protektor podaljšal življensko dobo!?

Ma.... valjda mora bit. Ali je tukaj sploh kaj nejasnega!?

Glede cinkov sem mislil, na pocinkane cevi in fitinge,verjetno bi jim podaljšali življensko dobo.

Druga varjanta, pri več manjših kovinskih delih, je, da kovinske dele, ki so v stiku s slano vodo povežeš, po zraku, v notranjosti barke s skupno žico-maso, ki konča na vijaku v notranjosti, ki ima na morski strani cink. Na starih barkah se je to uporabljalo, pri novejših pa tega nisem več videl.

Pa še to, tako za hec; ali večji cinki bolje ščitijo kot manjši, ali je razlika le v tem, da držijo dlje?

Po moje samo držijo dlje.

[Darh]

Pa še to, tako za hec; ali večji cinki bolje ščitijo kot manjši, ali je razlika le v tem, da držijo dlje?

Po moje samo držijo dlje.[/quote]

Kaj pa ko so enkrat “oksidirani” ( eni bolj, drugi manj), a se delujejo kot bi morali?

[SR 290]

Kaj pa to:

Vsi izvenkrmni motorji so aluminijasti. Vsi so privijačeni skupaj večinoma z nerjavnimi vijaki, izhodna gred je nerjavna in nekaj malega je medenine, ki je vsaj v stiku z morsko vlago, če ne že vodo. Kako jim uspe izdelat tako mešanico, ki preživi vso to kombinacijo?
Če greš sam kaj delat in samo pomisliš na dve kovini, si na poti v nesrečo, tu jim pa kar nekako uspeva.
Vem, cinki, cinki in še enkrat cinki. Nam je pod pokrovom Evinrudea držal tudi navaden nepofarban vijak, nikjer novene rje. Nato se je pa enkrat zgodilo, da so bili cinki požrti in na enem dopustu je postalo vse železno na motorju lisičje barve, modra evinrude barva je pa začela v balončkih odstopat od podlage.

Prosim za mnenja znalcev.

[Bavarko]

Kaj pa ko so enkrat “oksidirani” ( eni bolj, drugi manj), a se delujejo kot bi morali?

Po moje delujejo. Vseeno ga očistiš(najboljše z visokotlačnim) in če ga manjka več kot 30%, zamenjaš.

SR290
Na izvenkrmnih dvomim, da so vijaki nerjavni, po moje so jekleni s posebno galvansko zaščito. Eni pravijo, da vroče cinkani, jaz dvomim, da je to. Imaš kar nekaj manj znanih galvanskih zaščit.
Tisti, ki so kaj šraufali po izvenrmnih, so videli, da so vsi kovinski deli v vodi povezani med sabo. Tisti, ki niso povezani, ki imajo kakšno plastično ali gumjasto pušo, imajo tanko zajlico. S to povezavo si naredil iz izvenkrmnega en polčlen v galvanskem členu. Na ta polčlen je potrebno dati galvansko zaščito ali žrtveno anodo in ti polčlena ne bo žrlo. Drugi galvanski polčlen je druga kovina v bližini. Ker je morje elektrolit, se verjetno da izmeriti tok med njima. Majstri so to premerili, preštudirali, preračunali in dodali prave cinke na prava mesta.
Aja, jaz nisem znalec, samo svoje mnenje sem si ustvaril po mnogih letih v marini.

[SR 290]

Ne strinjam se, ne bi se rad prepiral, sem radoveden.

Ko sem razdiral peto od Yamahe in tisto od Evinrudea so bili not inox vijaki in nič niso bili zapečeni. Za menjavo olja v peti imaš inoks vijake. Zgoraj okrog sistema za vrtenje motorja je bilo en kup bronastih delov. Gred propelerja je iz nerjavnega jekla, direkt nanjo pa je pritrjen alu, ali bronast, ali inoks propeler. Pri šibkejših motorjih je med propom in gredjo še guma, ampak puša je pa navadno bronasta.
In jeklen vijak, ki je vroče cinkan, nato pa privit v aluminij. Tu imaš dve barvni kovini in eno jeklo.
Neke posebne, skrivnostne direktne galvanske zaščite vijakov ni! Verjetno bi bila najboljši en sloj neprevodnega materjala, ampak to pri vijakih, ki so mehansko obremenjeni ne gre brez zares posebej prirejenih matic in tega ni v navtiki. O zaščiti pred oksidacijo kovin, ne sicer v vodi, ampak recimo pozimi na slani cesti... moram poklicno nekaj malega vedet, da mašine žive pridejo do cilja in jih kupec ne zavrne preden jih požene.

Res me zanima in ne vem, ampak slutim, da vso to mešanico materjalov rešuje množica cinkov.

Še to:
- zaradi navorov, ki so pri površinskem pogonu neizbežni imamo zunanjo hidravliko. Vsi trije cilindri so vedno pod vodo, so iz nerjavnega jekla (Ne mi zdaj slučajno razlagat, da je le SS 316 nerjavno jeklo.) in na obeh straneh so vpeti z sorniki iz nerjavnega jekla, sorniki pa so stisnjeni na eni strani v alu krmno ploščo, na drugi strani pa v alu gibljiv del pogona. Seveda je na koncu pete debela gred iz nerjavnega jekla in v mojem primeru je na tej gredi direktno pritrjen inoks propeler. Aja, na špici pogona je low pick up in ti kanali speljejo vodo malo višje, kjer je stisnjena v alu inoks smrečica na katero pride gibljiva cev za dovod vode skozi krmo v mašino. (Je malo bolj komplicirano, ampak materjali so taki.)
- Arneson ima telo pogona iz brona, not je inoks gred, na njej je inoks ali nibral propeler in tudi tam so trije zunanji hidravlični cilindri.

Zakaj torej tam gre, ko pa mi staknemo skupaj en vijak in eno podložko pa kar smrdi od elektrolize? Sem morda površen in slabo opazujem?

[kasaudio]

Pri evinrudu (etec) so vijaki inox in nikjer niti trohice oksida oz. težav zaradi galvanske kombinacije inox - alu. Ampak pomoje je ta alu neka litina. V peti pri mojem evinrudu pa je en konstrukcijski feler - stena kamor se vijak privije je dokaj tanka in na drugi strani pride slana voda. V tem detajlu so se pri večih motorjih pojavile težave s korozijo. Pri meni jih seveda ni, ker vsako sezono poskrbim za to reč. Cink protektorjev je pri evinrudu res tudi nekaj.

Tomosi, ki sem jih včasih imel - t18 je tudi imel inox vijake in nikoli težave. T4 enako. In cink protektor na t4 je mali in tudi menjal ga nisem nikoli.

Aluminij je ves na debelo prašno barvan. Za galvaniko je potreben elektrolit torej slana voda in kontakt torej gola kovina obeh materialov. Čez zategnjen navoj voda ne teče. Najbrž je v tem keč, da zveza inox-alu funkcionira.

[Bavarko]

Jaz imam v spominu, da je bila večina vijakov na japonskih izvenkrmnih, ki držijo peto, vroče cinkanih, vsaj tako so zgledali. Ravno tako vijaki od ohišja impelerja in vijaki od olja.
Take vijake se jaz spomnim:

https://m.media-amazon.com/images/I/71z ... L1500_.jpg

https://www.bottomlinemarine.com/prod_c ... gwhite.jpg

https://www.ebay.com/itm/142138149647

[motorni]

Pri ta starem evinrudu, 115 dvotaktni, še z vplinjači, so bili vijaki v peti nerjaveči.
Tole je pa cink anoda pri izmenjevalcu od motorja Lombardini (vgradni dizel), nova in stara nekaj mesecev.
[/url]

[SR 290]

@Motorni;
A je tista cev nad cinkom aluminijasta, ali inoks?
In to je edini cink za izmenjevalec?


Drugače pa sem siten tudi zaradi tega:
Naši alu izpušni kolektorji so namenjeni hlajenju z antifrizom. Tu me hudo moti:
- dokler se motor ne segreje na temperaturo, da odpre termostat, ni v kolektor nobenega pretoka in se segreje ko pes, kar ziher niso kamilice.
- antifriz gre iz mašine v kolektor, nato pa v izmenjevalc in že itak vroča voda se v kolektorju še bolj segreje in ko ustaviš je cel motorni prostor vroč, na njem je zadnja klop... in pri 35 oC si glih ne želiš pečice pod ritjo.
- zgornji del kolektorja-združitev izpušnih plinov v eno cev, ter krivina je tudi aluminijast in hlajen z morsko vodo in ti ga požre.

Vse to bom letos preizkusil z morsko vodo v kolektorjih. Cinke bom dal:
- vsak kolektor ima na dnu 4 izpustne vijake 1/4" in v vsakega gre cink ki je drugače za izmenjevalec, torej skupaj 8 majhnih cinkov.
- za vhod vode sem dal bronast T kos. En krak je privit v kolektor, v drugem je smrečica za dotok vode, v tretjem kraku je pa malce večji 3/8" cink.
Vem, Nikola Tesla mi je lepo povedal, da se kovine ne mešajo med sabo in mu verjamem.
Proizvajalec kolektorjev Kodiak mi je načelno pritrdil, da bi rešitev z cinki lahko delovala, ampak jih bo dobro žrlo.

Moj načrt:
- najprej gre na vodo tak kot je in bomo opazovali.
- če se začne mehurit okrog spoja alu-bron bomo vse bronaste dele zamenjali z aluminijastimi, ki jih bomo izdelali iz trdo eloksiranega aluminija odpornega na morsko vodo. Upam, da bo poseg obvaroval tudi gornji del izpuha. Cinke bo seveda treba pogosto menjavat.
- če še to ne pomaga gremo na hlajenje izpuha z antifrizom.
Pripombe?

Veliko sem razmišljal kaj za hudiča dajo firme v pete, da lahko zmiksajo vseh sort materjalov, pa jih ne požre in sem skoraj prepričan, da so ta skrivnostni materjal cinki. Seveda imajo alu za morsko vodo, ampak pred elektrolizo te to ne reši.
Serm zelo mimo?