Morjeplovci priporočamo za branje - Kaj beremo?

Vse o navtičnih knjigah, priročnikih, revijah, navodilih...

Moderatorji: moderator, moderator2

Uporabniški avatar
Nikola T.
Admiral
Prispevkov: 3685
Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin

Morjeplovci priporočamo za branje - Kaj beremo?

OdgovorNapisal/-a Nikola T. » To Avg 20, 2013 22:40

Morjeplovec morjeplovcu priporoča za branje.
Opiši kaj predlagaš in na kratko opiši tematiko.


Priporočam:
Pred nekaj leti sem prebral knjigo Alamut avtorja Vladimirja Bartola iz leta 1938 (!!!). Aktualna in razumljena pa je postala šele v današnjem času oziroma po 11.9.2001, ko je bila prevedena v večino svetovnih jezikov. To knjigo bi moral prebrati vsak Slovenec.

Ta dopust sem prebral Mladost pri Svetem Ivanu, Vladimirja Bartola, ki mi je razjasnila marsikatero zamolčano resnico o Trstu in njegovi okolici. Po raziskovanju omemb Josipa Godine Verdelskega (Verdela je najstarejši zaselek v neposredni bližini Sv. Ivana, ki je danes centralni del Trsta in leži na koncu ulice Giulia in se razteza do obronkov "razklane gore" in Boršta.) V svetem Ivanu se je vse do prihoda fašizma govorilo le slovensko. Izpred 1925 nihče ni znal Italijansko saj so bili v Trstu predvsem Habsburžani, ki so ga tudi dejansko izgradili v obsegu kot ga poznamo danes. Tudi Rusji most ("rusji" - arhaični slovenski izraz za rdečo barvo) danes Ponteroso je opisoval že Josip Godina Verdelski daljnega 1854. Na žalost njegovega življenjepisa, kateri je bil izdan in brezplačno razdeljen po njegovi smrti ni nikjer najti. Še bolj si želim najti Opis in zgodovina Tersta iz leta 1872, niti v NUKu ga nimajo. Me pa izjemno mika, da bi ga prebral v izvirniku, zato prosim vsakogar v kolikor morda naleti na njegova dela, da bi mi ga posodil za branje. Dela zamejskih zavednih slovencev so bila v prejšnjem režimu načrtno zapostavljena. Nekdanje neslovensko vodstvo se je namreč (pre)zlahka odpovedalo že osvobojenim velikim delom ozemlja na Tržaškem, v Furlaniji in na Koroškem, na katerih je živel predvsem slovenski živelj, govorilo pa se je le slovensko. S tem smo plačali Istro ter vzhodni del bivše Jugoslavije. Tega nikoli ne smemo pozabiti, še posebej ne, ko je govora o meji na morju.

V prvi knjigi Mladost pri svetem Ivanu je v 27. odlomku drugega poglavja (str199-202) izjemno dojemljivo in razumljivo opisal dogodke in vzroke, ki so kasneje pripeljali do prve svetovne vojne.

Prebral sem še nekaj lahkega čtiva, predvsem potopisnih knjig od katerih je zelo zanimiva zgodba treh prijateljev, ki so šli s pasjo vprego na Aljasko in knjiga motorista Juvančiča (www.sibirija.com), ki je prepotoval Sibirijo po poti ujetništva svojega deda.
LP NT
Nazadnje spremenil Nikola T., dne Če Avg 22, 2013 23:11, skupaj popravljeno 4 krat.
atilone
Admiral
Prispevkov: 2790
Pridružen: Sr Nov 28, 2007 20:34

OdgovorNapisal/-a atilone » Sr Avg 21, 2013 07:58

NT, Alamut je res dobra knjiga. Marsikaj ti postane jasno, ko jo prebereš. Recimo delovanje raznih sekt, katere se ukvarjajo z terorističnimi napadi po ceni lastnega življenja.
Še najbolj pa je zanimivo, kako lahko ljudje postanemo zmanipulirani. Ko sem jo (precej let nazaj) prebral, se mi je zdel roman kar zanimivo napisan. Še nisem prav razumel zgodbe. Ko sem pa kasneje začel razmišljat o prebranem, me je pa kar kurja polt preletela ob spoznanju, kako moč lahko imajo ljudje, kateri znajo izkoristit lahkovernost, da ne rečem primitivizem, drugih ljudi.

Erich Maria Remarque s svojim Slavolok zmage in drugimi deli je dobra literatura. Ta je sicer ljubezenski roman, ampak govori res o pravi ljubezni in ne kaki sluzasti zgodbici. Seveda popestreno z nekaj akcije.

Drugače pa je moj adut Hemingway z , Starec in morje, Komu zvoni, Imaš in nimaš , ma .... nima smisla naštevat, je skoraj vsaka knjiga bestseler.
No pa tudi način življenja ki ga je imel, fantastično. Ženske, pijača, ribolov, barka.....

LP
Uporabniški avatar
pešekan
Admiral
Prispevkov: 2223
Pridružen: Pe Avg 26, 2011 10:58
Kraj: ilirska bistrica

OdgovorNapisal/-a pešekan » Sr Avg 21, 2013 11:25

ravno berem Tepeša- PROTI SONCU. zanimiva potopisna knjiga, lahka za branje.
PeterV
Admiral
Prispevkov: 683
Pridružen: So Nov 14, 2009 08:56

OdgovorNapisal/-a PeterV » Sr Nov 20, 2013 22:45

Ne mine dan, oziroma večer, da ne berem. Kaj pa berem, je odvisno od razpoloženja. Včasih mi paše Pasalina, včasih ne, včasih mi paše Marquez, včasih ne, včasih mi paše Partljič, včasih ne, včasih mi paše Balzac, včasih ne, isti so Zola, Mate Dolenc, Goran Gluvić, Josip Jurčič, Coelho, Saint-Exupéry, in še mnogi mnogi, ki jim zdaj delam krivico, ker jih ne omenjam.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Mar 10, 2014 01:18

Navtične (bolj ali manj) otroške, s katerimi sem začel
  • Jules Verne: Otroka kapitana Granta
      http://www.gutenberg.org/ebooks/2083 - od tod tudi zanimanje za atlase, globuse, oceane, zemljepisno širino in dolžino - zlasti 37 vzporednik južne širine, če sem si zapomnil prav, pa vreme oziroma klimo na različnih koncih sveta in ob različnih letnih časih
  • Jules Verne: 2000 milj pod morjem
  • Jules Verne: Skrivnostni otok...
  • Gusarske itn. slikanice Mikija Mustra
  • Jon Sveinsson - avtobiografske zgodbe o Nonniju (pot z jadrnico z Islandije na Dansko - malo pozno izpluli in jesensko težko morje, pa v drugi knjigi med jadranje z majhno odprto jadrnico iz Kopengana na Saltholm in čez Oresund v Malmo kot najstnik, ko je v Kopenhagnu hodil v šolo)
  • Sonja Sever: Zvesti tovariši (dva otroka in psa, ki se igrajo na zamrznjenem morju odnese vihar, ki razlomi ledene plošče, na katerih so pri obali naredili iglu in zaspali v njem)
    Slika
    Kup opisov v knjigi od kasneje vem, da 'špila' - precej sam preizkusil, recimo na koliko se nakuhajo makaroni, pa bivakiranje v snežni luknji..., nekaj pa preverjeno čez 'šolsko učenost' (tečaji in/ali izpiti) - recimo prva pomoč, kar zadeva podhladitve, zastrupitev s CO in podobno - in se ne spomnim, da bi bilo v knjigi kaj narobe.

    To knjigo sem sicer dobil za nagrado za nek hudo dober rezultat pri nekem predmetu v zgodnjih letih v osnovni šoli - spoznavanje prirode in družbe?

    Bila ena od mojih naj knjig - mislim, da bi še vedno lahko povedal ali napisal obnovo...
  • Boris Prikril: Bitka za Sredozemlje, Bitka za Atlantik in Pekel na Pacifiku.

Kasneje navtične
  • Jan de Hartog: Junak si bil, Jan Vandelaar (in še nekaj drugih njegovih knjig)
  • Vse, kar sem prebral Alistaira MacLeana - recimo Križarka Ulisses itn. - mož je med ostalim med II. svetovno vojno plul s konvoji do Murmanska in ve, o čem piše
  • Joshua Slocum, Sam okoli sveta, potovanje z Liberdade in še ena
Trenutno berem - navtično...
  • Srečko Pust: Modre sanje (preletel tudi Potopljene sanje, da se spomnim nekaterih reči s predavanja, ampak zdaj grem po vrsti)
    Med ostalim odlični slo navtični izrazi - nekatere od njih naravnost v ustrezno temo v bazo znanja, čim bom utegnil.
  • KON TIKI IN JAZ - ERIK HESSELBERG (dobil za €2 med rabljenimi knjigami)
    Slika
    Erikove risbe so živ užitek!
Correct me if I am wrong, please.
gornik
Kapitan fregate
Prispevkov: 122
Pridružen: Pe Jun 22, 2007 17:17
Kraj: Kranj

OdgovorNapisal/-a gornik » Sr Apr 09, 2014 20:49

Hellmut Diwald - Boj za svetovna morja

Slučajno kupil v bukvarni za 6 evrov. Fantastično branje! Od starih Grkov do Rdeče mornarice.
Za okus, dva odlomka o nizozemsko - angleškem preklanju:

V tistem času Nizozemci niso bili samo najpomembnejši prevozniki po svetovnih morjih. Zaradi monopola nad svetovno trgovino je njihova deželica postala največja "blagovnica" na svetu. Velikanski konvoji trgovskih ladij so vedno pluli v spremstvu vojnih ladij. Sovražne gusarske ladje so imele presneto malo možnosti za plen. Pri tem je nizozemska trgovska mornarica rasla znatno hitreje kakor vojna mornarica. V štiridesetih letih 17. stoletja je imela Nizozemska pri samo 450 000 prebivalcih trgovsko in vojno ladjevje, ki je bilo dosti večje kakor vsa ladjevja Španije, Portugalske, Anglije in Francije skupaj. Leta 1650 je pod nizozemsko zastavo plulo 16 000 ladij, drugi pomorski narodi so jih imeli komaj 4000, Anglija na primer samo 500 do 600. Še proti koncu 17. stoletja, ko je nizozemska mornarica davno prerasla svoj zenit, je skozi Sund na leto še zmeraj plulo kakih 1600 nizozemskih trgovskih ladij in plačevalo Dancem davek.


Pearl Harbour 1667

Jan de Witt je 31. maja 1667 napisal svojemu bratu: "Angleškim odposlancem v Bredi je treba dati primerno lekcijo in tako obrzdati njihovo domišljavost." Jan de Witt se je domislil nečesa, kar se je sprva zdelo tako pustolovsko, da je protestiral celo de Ruyter. A Jan de Witt je imel na Nizozemskem tolikšen ugled in politično moč, da je prodrl s svojo zamislijo. Junija 1667 je nizozemsko ladjevje z 80 ladjami in 12 000 možmi odjadralo v ustje Temze, se izognilo vsem nevarnim plitvinam, prodrlo do Medwaya, uničilo trdnjavo v Sheernessu ob izlivu Medwaya v Temzo in potem neovirano odplulo po izredno vijugasti strugi enajst kilometrov proti toku do Chathama, matične luke največjih angleških ladij. V Chathamu so bile zasidrane "Royal Charles", slavna admiralska ladja Yorškega vojvode, princa Ruperta in admirala Moncka, pa "Royal Oak", "Loyal London" in "Royal James", najmogočnejše vojne ladje na svetu, od katerih nobena ni imela manj kakor 1000 ton.
V Londonu je izbruhnila panika, prebivalstvo je bežalo na deželo, med ljudmi pa so se širile strah zbujajoče govorice. Zjutraj 23. junija sta de Witt in de Ruyter začela s topovi obstreljevati ladjedelniške in pristaniške naprave v Chathamu, utrdbe in zasidrane ladje. Zlasti mikaven cilj so bile angleške vojne ladje. Na ladjah in na kopnem so izbruhnili požari, angleške topniške baterije v utrdbah so druga za drugo umolknile, plameni so zajeli vojne ladje "Royal Oak", "Loyal London" in "Royal James", ves Chatham se je ovil v črne oblake dima. Neki očividec je napisal: "Propad teh treh naših mogočnih in slavnih ladij je bil najstrašnejše, kar so kdaj videle moje oči; vsakemu pravemu Angležu je moralo ob tem zakrvaveti srce."
Kaos in razdejanje v Chathamu sta razvidna iz opisa nekega drugega kronista: "Reka je bila polna vozečih ladij, čolnov in gorečih razbitin. Nad njo se je razlegalo grmenje topov in pokanje pušk. Slišati je bilo krike ranjencev in umirajočih. Mednje so se mešali zvoki trobent, bobnanje bobnov in veseli vzkliki Holandcev po vsakem uspešnem zadetku. Črni smodnikov dim je ovijal pristanišče, osvetljevali so ga plameni gorečih ladij in hiš in pobliskovanje streljajočih topov."
Tri cele dneve so ostali Nizozemci v središču britanske vojne mornarice, razstreljevali doke in skladišča, potapljali ladje. Vrhunec tega neverjetno predrznega podviga je bil, ko so Nizozemci v naskoku zavzeli angleško ladjo "Royal Charles", spustili angleško zastavo in namesto nje na najvišjem jamboru razobesili nizozemsko, z vrvmi privezali angleško kraljevsko ladjo na svoje ladje in skupaj z njo odjadrali po Temzi navzdol ter se mirno vrnili domov na Holandsko. Veter je v tistih dneh pihal natanko tako, kakor da bi bili Nizozemci sklenili dogovor z vremenom. John Evelyn, prijatelj Samuela Pepysa, imenitnega mornariškega tajnika in upravitelja britanske Royal Navy, je za svoje občutke in za angleško ladjevje našel samo dve besedi: "Neizbrisna sramota!"


Mislim pa, da je najbolj "navdihujoče" poglavje o Henriku "Pomorščaku", portugalskem odkrivanju prehoda mimo "Konca sveta" (rta Bojador) in njihovem oceanskem imperiju.
Uporabniški avatar
Roberth1
Admiral
Prispevkov: 1725
Pridružen: Po Avg 15, 2011 20:32
Kraj: Kranj - Vraniči - Červar

OdgovorNapisal/-a Roberth1 » Sr Apr 09, 2014 21:26

Marjan Tomki napisal/-a:.........
[*]Jules Verne: Skrivnostni otok...


]


Ta nadajevanka je razlog, da v nedeljo nisem hodil v cerkev, da sem bil zaradi tega pri verouku grajan in sem vzgojo duše opustil.

Najbrž bi se "nastavljalci" programov na RTVSlo pokvarili, če bi dali na program kaj takega namesto topšop bedarij, latinskih limonad, ......

Se pa sprašujem kako bi se FB generacija ujela z Julesom?
Sedaj grem pa štrike prat :)
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Apr 10, 2014 08:16

gornik napisal/-a:Hellmut Diwald - Boj za svetovna morja
...

Upam, da pridem do te knjige. Če ne kje drugje, se bo mogoče kdaj dalo prebrati tvoj izvod...

Roberth1 napisal/-a:... Skrivnostni otok...
Najbrž bi se "nastavljalci" programov na RTVSlo pokvarili, če bi dali na program kaj takega namesto topšop bedarij, latinskih limonad, ......

Se pa sprašujem kako bi se FB generacija ujela z Julesom?
    Pri meni se dobro.

    Ko (skoraj) nič ne piha, često 'nakladamo' o vsem živem in ker se takrat ni treba nič učiti, je praviloma vse zanimivo in nobena reč težka.

    Lani ali predlanskim so se trije pred-deset-letniki (dva fanta in ena punca) obešali po vrveh na eni skali (plezališče pod Skalco v Bohinju) in ko sem menil, da jim je koncentracija začela padati toliko, da bi si lahko kaj naredili, sem začel drezati, kaj bi se šli naprej drugega.

    Prišli smo na številske sisteme (desetiški, dvojiški, dvajsetiški, štiriindvajsetiški in šestdesetiški, pa rimske številke in množenje z njimi, pa Arabci, ki so iz Indije prinesli zamisel o znaku za nič, ničli - pa zakaj sploh kateri in kateri ima katere omejitve, oziroma kje o razlogih za kaj nič ne vem-o).

    Starši, ki so stali zraven, sa 'dol padli' od presenečenja, kako je bilo to 'tamalim' zanimivo in enostavno.

    Na lanskem ali predlanskem kostanjevem morjeplovskem pikniku sem imel čast, da sta se dve sestri - ena najstnica, druga je bila pa na meji in je najbrž zdaj že tudi najstnica - pogovarjali z mano. Starejša se uči španski jezik - in med tem pogovorom je tam na pikniku mlajša naredila neko nalogo iz španščine, in starejša je pogledala, če je prav. In nisem imel vtisa, da je to naloga za šolo - celo več, da se mlajša v šoli sploh (še?) ne uči tega jezika.

    To doživetje - še posebej v primerjavi s kakimi drugimi sestrami ali brati, med katerimi je pogosto le boj... dokler se kdo ne spomni česa pametnega, pri čemer morejo uspeti, če ne sodelujejo - je bilo eno najlepših tisto leto.

    S takimi - in na srečo jih ne manjka, 'čudno' je le, da v šolah večinoma niso taki - je tudi Jules vedno zanimiv.
Correct me if I am wrong, please.
gornik
Kapitan fregate
Prispevkov: 122
Pridružen: Pe Jun 22, 2007 17:17
Kraj: Kranj

OdgovorNapisal/-a gornik » Če Apr 10, 2014 13:18

Marjan Tomki napisal/-a:
gornik napisal/-a:Hellmut Diwald - Boj za svetovna morja
...

Upam, da pridem do te knjige. Če ne kje drugje, se bo mogoče kdaj dalo prebrati tvoj izvod...

Seveda, pravemu morjeplovcu mi je res ni težko posoditi. Sicer pa je ne bi smelo biti preveč težko dobiti, v bukvarnah sem jih videl že večkrat.
Poletni veter
Kapitan
Prispevkov: 167
Pridružen: So Okt 08, 2011 17:29
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Poletni veter » Pe Jun 13, 2014 19:46

No, pa se jaz par naslovov povem , ki so meni zelo ljube :

-straža v ledu -avtor suzy arnaud valence-ta je bolj mladinska
-skrivnostni otok od stevensona -mislim da vsi poznate
-na jug, mimo jave-iz 2 svetovne vojne
-skrivnost zapuščne ladje : hammond innes-obvezno preberite
-pisatelj Traven ima tudi eno odlično knjigo o življenju kurjačev na starih parnikih, žal se ne spomnim naslova
-Kralj svetilnika, pisca se ne spomnim...o enih kriminalcih, ki se skrijejo pred roko pravice na svetilnku
-Pika nogavička, tisti del ko pluje z oćetom po južnih morjih :to me je okužilo z barkami in morjem

Pa še knjige ki nimajo veze z morjem : Ivan cankar Na klancu, metulj-Papillon, Let za zmajem, Daleč so zvezde -50 kratkih ZF zgodb ...ampak zadnje čase berem samo se revije z veliko slikami, to pa zato ker slabo vidim brez očal...
PeterV
Admiral
Prispevkov: 683
Pridružen: So Nov 14, 2009 08:56

OdgovorNapisal/-a PeterV » So Jun 14, 2014 17:54

Za vsakogar, ki se v službi srečuje z ljudmi, ki s svojo sebičnostjo, zahrbtnostjo, s prikrito ali odkrito agresijo drugim nažirajo živce in voljo do dela:

Robert I. Suton: Ni prostora za prasce

Odlična!
Uporabniški avatar
Nikola T.
Admiral
Prispevkov: 3685
Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin

NAVTIČNA LITERATURA

OdgovorNapisal/-a Nikola T. » So Feb 06, 2016 07:30

Na vprašanje katero čtivo priporočam izpostavljam enciklopedijo by Steve Dashew.
Knjiga o praktičnih znanjih v navtiki, ki zajema predvsem opis tehničnih rešitev ob gradnji in vzdrževanju plovil. Avtor Steve Dashew je zgradil več zelo kvalitetnih plovil.
- Offshore Cruising Encyclopedia
- Practical Seamanship
- Mariner’s Weather Handbook
- Surviving The Storm

LP NT
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Mar 27, 2016 17:15

Jadralski priročnik : knjiga za vsakega jadralca / Halsey C. Herreshoff - TZS

Navtični priročnik
    Igor Orlov
    Založba: Mladinska knjiga, 2009
    poltrda vezava, 192 str.
    Cena: 32,96 €

Jadralski dnevnik
    Mirko Bogić
    Založba: Didakta, 2009
    Zbirka: Svet&ljudje
    275 str.
    ISBN: 978-961-6646-79-6
    Cena: 19,90 €


Na povezavah so pa uporabni opisi in mnenja o teh knjigah.
Correct me if I am wrong, please.
PeterV
Admiral
Prispevkov: 683
Pridružen: So Nov 14, 2009 08:56

OdgovorNapisal/-a PeterV » Po Apr 04, 2016 22:23

PET SENC
Črtica, objavljena v reviji Mladina, priloga Mlada pota 2/77
22.september 1977

»Kaj bi človek, ko je star!« je dejal skozi ozko stisnjene ustnice, razpokane od morske soli, ki jo vsako zimo burja napiha za cel koš.

»Nič! Pojdi vragu jebat' mater! To je vse, kar ti ostane,« je še pripomnil. Kdo bi vedel, kaj se mu mota po glavi. Star je, a ima še vedno temne lase. A da je star se vidi zjutraj, ko se mimogrede zapiha ob zaganjaču starega naftaša. Ni mu vseeno. Za njim stoji pet senc, otroci. Stojijo kot mora.

»Mama, lačen sem. Daj mi nekaj za jest'.« To ga preganja. Zato se ob motorju ne sme zapihati. A roke so tako težke. Že nekaj časa mu pljuča ne potegnejo dovolj zraka. Duši se. A tistih pet senc! Lepo so zbrane, kot klini na lestvi. A lestev je trhla. Po dve leti je razlike med njimi. Lestev se ne sme podreti. Motor mora vžgati. Težka je ročica. Motor le zakašlja: »Tf, tf, tf!« Lesen čoln je težak.

Pojdi, stari, pa delaj, dokler ti morje in sol ne razgrizeta kože in meso do kosti, delaj, dokler ti pljuča delajo kot dobro naoljen motor. Zibal se je na valovih. To jutro je bilo mirno. Pajki med borovci so pletli svoje mreže. Škržati so pričenjali svojo pesem. Ni jih slišal. V tolikih letih se je privadil nanje tako, da jih sploh ni več slišal. Valov tudi ni zaznal. Telo mu je nagonsko nihalo tako, kot se je zibal čoln. Stari morski gad z licem, razbrazdanim od soli, ki jo je zasejala prava senjska burja v vsako poro na koži. Prižgal si je cigareto. Spomnil se je žene in njenega očitajočega obraza in postalo ga je malce sram. Skoraj bi si cigareto iztrgal iz ust. Zgrozil se je ob tej misli.

»Da bi ti vrag vzel te preklete cigarete. Vlečeš kot nor!« Pet senc ga je preganjalo. Sukljale so se v cigaretnem dimu. Krožniki hrane so izginjali pred njimi z mize in zgorevali v cigaretnem dimu. Skrbno je pokadil cigareto do konca, da je ostal le tolikšen ogorek, da si ni opekel ustnic. Nato ga je z dvema prstoma snel z ustnic in ga postrani frcnil v morje.

»Saj človek ni ustvarjen zato, da strada. Življenje je trdo. Danes mora biti mreža polna. Pa kaj bi, delati je treba, tako ali tako. Samo, da napolniš želodec. Saj ni važno s čim, važno je, da je toplo. Da se ti toplota razlije po žilah, da se ne zgrudiš, ko vrtiš ročico starega in pokašljujočega naftaša z naduho. Človek ni, da dela. Delo je naporno. Ampak delati moraš. Je že tako ustvarjeno. Po božji milosti,« je razmišljal.

»Danes morajo biti ribe!« si je zatrdil v mislih. Potem se je svoje misli ustrašil:

»A kaj, če ne bo nič? Da bo mreža spet prazna, kot je bila včeraj. Ah, nič! Čakali bomo spet na jutrišnji dan. In upali. Saj bi še šlo, če ne bi tako pritiskali davki!«

Zazrl se je proti Osorščici in se zdrznil:

»Planina ima kapo! Jutri bo slabo vreme!« Vznejevoljila ga je misel o slabem vremenu. Nenadoma mu je bilo enakomerno tolčenje motorja v napoto. Nekaj v njem ga je sililo, naj ga ugasne. To je bil njegov upor.

»Zakaj mora biti življenje takšno?« Na to vprašanje ni vedel odgovora. V vseh teh letih, kar živi, ni našel odgovora. Sicer o vsem pravzaprav ni mnogo razmišljal. Nikoli ni imel časa za takšna razmišljanja. Pet senc je stalo za njim. Tako so ostala njegova samo takšna zgodnja jutra, ko vzhaja sonce.

A sence so ga še vedno spremljale. Tudi zdaj so bile tu. Pet senc kot prečke na lestvi. Ugasnil je motor ob boji mreže, potopljene do morskega dna. Težke so roke. Buči mu v glavi. Pljuča hlastajo za zrakom. Mreže se počasi dvigajo iz morskih globin. Čoln se ziba in rita kot mlado žrebe, ko mu prvič nadeneš sedlo. Težko je. Stisni zobe. Pač toliko, kolikor jih še imaš. Pazi! Ta riba je nevarna in ima strupene bodice. Težke so roke. Za teboj pa pet črnih senc.

»Jebemti mater tvojo!« To je bilo vse, kar je spregovoril. Bilo mu je, da bi zajokal. Pa saj ni mogoče! Ta luknja v mreži. Delfin! Bil je v mreži. Gostil se je v njej. Namesto rib so bile v mreži luknje, zgornja in spodnja vrv, en sam nič. Rakom žvižgat so šle ribe, mreže, nafta, skrb za čoln. Koliko dela za luknje v mreži! Zapretil bi mu. Dvignil bi roko nadenj. A kaj pomaga, ničesar več ni mogle narediti.

»Pa kateri hudič ga je pripeljal prav v mojo mrežo?« Razbijal si je glavo s tem. Samo tarnal je lahko. A tudi to ne bi pomagalo. Zares, čisto nič ne pomaga. Splesti bo moral novo mrežo. Od te ni ostalo skoraj nič. Bil je poražen brez bitke. Pa saj človek ne sme izgubiti upanja. Če ga izgubi, je najbolje, da si da kamen okrog vratu in se utopi. Pet senc nemo stoji za njim.

»To je…, da se ti zmeša!« Ni kričal. Govoril je v sebi. Potegnil je na krov še drugo bojo. Sopihajoč je prižgal motor in naravnal krmilo nazaj proti domu. Pet senc je še vedno nemo stalo za njim. Solze je iztočil že pred davnim časom. Samo oči so ostale še globlje v očesnih duplinah.

Valovi so postajali vse večji in severni veter se je še okrepil.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta