GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Moderatorji: moderator2, moderator, MareC, janadino
Moj prvi čoln z "motorjem" je bil Navigator III, ki sem ga leta 2008 kupil preko Ebaya. Nanj sem zmontiral elektromotor Rhino 54, ki ga je poganjal 12V 110Ah akumulator. Najdaljša pot, ki sem jo z njim prevozil v enem kosu pa je bilo cca 7km (označeno na karti), ko sem bil v kampu Stoja pri Puli. Čoln je pri polni hitrosti plul cca 5,5 km/h. Akumulator sem pa vsako noč dal polnit, tako da je bil zjutraj spet pripravljen na nov podvig.
oo mravla...
uuu vidim to hudo prikolico in maestral na njej,nekam znano mi je vse to...lp
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Super zgodbe fantje. Sam sem bil podoben zanesenjak že od malih nog. Nikoli me niso zanimali avti ali karkoli drugega, zgolj čolni. Vedno na dopustih visel v marinah in občudoval lastnike plovil. Na dopustu nas je vedno spremljal maestral 18 in tomos 4 na krmi. Še vedno sem mnenja, da moraš začeti s kakim malim gumenjakom ali kako plastiko in nato nadaljevati z večjimi plovili. Sam imam tudi precej prigod. Meddrugim testna vožnja z maestralom in tomos 4 se je končala po dobri milji, ko je motor zadela plitvina. Neuki smo veslali nazaj do naselja kjer se nam je domačin samo nasmejal in menjal štift na propelerju in motor je spet deloval
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Bom še pa jaz dodal svoje začetniške podvige. Kot prvi čoln sem kupil Marinarja S400, seveda z Yamaho 30 2T. Pridajalec me je sicer malo nasankal glede motorja, tako da sem se že prvo sezono spustil globoko v motoroznanstvo, ampak me je prijazen mehanik v Trzinu rešil in tako se je začelo...
Da opišem prvi dan, ki je bil res pester... jutro ko smo šli, sem doma priklopil prikolico in se spustil po domačem bregu navzdol, ženi sem naročil da jo počakam spodaj, okoli 50 nižje, saj je ona morala še preparkirati drug avto. Tako se spustim po bregu navzdol, ko naenkrat nekaj močno poči in zaslišim neke čudne zvoke za sabo kot bi poslušal kak vrtiljak z pokvarjenim ležajem... no ko obstojim, vidim da sem slabo zapel prikolico in da mi je padla z priklopa in naredila lepo okroglo luknjo v odbijač, obvisela je pa k sreči na zajli...jbg si rečem, bo pač šel en razred spet na triglavu...
ok, se vozimo dol in vsake toliko obstojimo, da jaz preverim zadeve za sabo in vedno znova voham bencin, pa si mislim, ok, nič ni 100% diht, pa že kakšna kantica malo spušča. Ok, bo že. Pa pridemo na morje, veseli ko radio in začnemo odvijat to naše čudo in ko že vse lepo odvijem, potegnem plahto z zadnjega konca, se na tla obesi še cev za bencin, ki bi morala biti pripeta na tank. Hudiča, zakaj pa torej ni... seveda pogledam tank, prikolico, čoln in vse kar je pač zadaj in ugotovim, da sem teh 300 km strosil kar nekaj litrov bencina, kolikor se ga je nablunkalo iz tanka... pa ok si mislim, prvi čoln, prvi dan, vse pač prvo...
K sreči sem imel 2 tanka, oba polna do vrha in sva šla z ženo dat čoln v vodo. Sam dovoz oziroma rampa, med restavracijo in trafiko, ozka ko mlada pi... ampak ok, zvozim, prikolca u rikverc mi kar gre... ok, prikolica na rampi, čoln odvezan, prštiman, ne gre dol...kaj zdaj...sam prešvoh zanj, žena itak, nama ni šlo... potem v bližini narajmam 2 mlada klinca, očitno frišno iz fitnesa, nabildana, pripravljena na akcijo... pa je bla. je reku edn izmed njiju, pojdi ti kr u čoln, ko boš u vodi, odpni in zalaufaj pa parkiraj.
Ok, točno tako bom naredil in ja, čolniček lepo počasi šiba u vodo, vendar hkrati s čolnom u vodo, tudi voda u čoln . Pa mi kriči en tip od strani, da kje imam čep, ker bom ratal sicer podmornica... jaz, panika, kak čep, jeb...te... kje je, kak je že (pa ga doma 100x gledal)... no končno ga ženka najde u avtu in mi ga k sreči dobro vrže, saj sem imel vodo že po celem čolnu. No, že prvi dan sem rabil korec, ki sem si ga tako dolgo kupoval (10 eur za en klinčev konec plastike!!), hvalabogu da ga imam, da sem potem, ko a-je-to šibal vodo iz čolna, na pomolu pa požel smeha do solz - sreča da niso vedeli kako se je dan začel
No, ko sem odpravil vse te napake, se zapeljem en krog in nato vezanje na onu žutu boju tamo, znaš, vidiš gdje je . Pa ja, vidim, broj 23. On, da da da... ok, grem proti boji, zavozim ene 56x in končno mi uspe. Čoln privezan na žutu boju in gremo plavanje nazaj pa na zaslužen pir. Ampak dneva še ni konec... pridem tja pa mi reče stari, e sine, ima tamo 2 žuti boji, 22 i 23. Ti si vezao na broj 22, idi i zamenjaj...skoraj na kolenih sem ga prosil če lahko danes pustiva tako, saj sem se skoraj uro zajeb... s privezom na bojo, pa se samo nasmeji pa reče vaja dela mojstra... tako sem šel nazaj u vodo in k sreči ugotovil, da lahko samo odklenem sponko in ga s plavanjem odpeljem na pravo številko...
No, potem pa smo imeli 3 tedne perfektnega dopusta z našim prvim čolnom in tudi težav ni bilo več
lp
Da opišem prvi dan, ki je bil res pester... jutro ko smo šli, sem doma priklopil prikolico in se spustil po domačem bregu navzdol, ženi sem naročil da jo počakam spodaj, okoli 50 nižje, saj je ona morala še preparkirati drug avto. Tako se spustim po bregu navzdol, ko naenkrat nekaj močno poči in zaslišim neke čudne zvoke za sabo kot bi poslušal kak vrtiljak z pokvarjenim ležajem... no ko obstojim, vidim da sem slabo zapel prikolico in da mi je padla z priklopa in naredila lepo okroglo luknjo v odbijač, obvisela je pa k sreči na zajli...jbg si rečem, bo pač šel en razred spet na triglavu...
ok, se vozimo dol in vsake toliko obstojimo, da jaz preverim zadeve za sabo in vedno znova voham bencin, pa si mislim, ok, nič ni 100% diht, pa že kakšna kantica malo spušča. Ok, bo že. Pa pridemo na morje, veseli ko radio in začnemo odvijat to naše čudo in ko že vse lepo odvijem, potegnem plahto z zadnjega konca, se na tla obesi še cev za bencin, ki bi morala biti pripeta na tank. Hudiča, zakaj pa torej ni... seveda pogledam tank, prikolico, čoln in vse kar je pač zadaj in ugotovim, da sem teh 300 km strosil kar nekaj litrov bencina, kolikor se ga je nablunkalo iz tanka... pa ok si mislim, prvi čoln, prvi dan, vse pač prvo...
K sreči sem imel 2 tanka, oba polna do vrha in sva šla z ženo dat čoln v vodo. Sam dovoz oziroma rampa, med restavracijo in trafiko, ozka ko mlada pi... ampak ok, zvozim, prikolca u rikverc mi kar gre... ok, prikolica na rampi, čoln odvezan, prštiman, ne gre dol...kaj zdaj...sam prešvoh zanj, žena itak, nama ni šlo... potem v bližini narajmam 2 mlada klinca, očitno frišno iz fitnesa, nabildana, pripravljena na akcijo... pa je bla. je reku edn izmed njiju, pojdi ti kr u čoln, ko boš u vodi, odpni in zalaufaj pa parkiraj.
Ok, točno tako bom naredil in ja, čolniček lepo počasi šiba u vodo, vendar hkrati s čolnom u vodo, tudi voda u čoln . Pa mi kriči en tip od strani, da kje imam čep, ker bom ratal sicer podmornica... jaz, panika, kak čep, jeb...te... kje je, kak je že (pa ga doma 100x gledal)... no končno ga ženka najde u avtu in mi ga k sreči dobro vrže, saj sem imel vodo že po celem čolnu. No, že prvi dan sem rabil korec, ki sem si ga tako dolgo kupoval (10 eur za en klinčev konec plastike!!), hvalabogu da ga imam, da sem potem, ko a-je-to šibal vodo iz čolna, na pomolu pa požel smeha do solz - sreča da niso vedeli kako se je dan začel
No, ko sem odpravil vse te napake, se zapeljem en krog in nato vezanje na onu žutu boju tamo, znaš, vidiš gdje je . Pa ja, vidim, broj 23. On, da da da... ok, grem proti boji, zavozim ene 56x in končno mi uspe. Čoln privezan na žutu boju in gremo plavanje nazaj pa na zaslužen pir. Ampak dneva še ni konec... pridem tja pa mi reče stari, e sine, ima tamo 2 žuti boji, 22 i 23. Ti si vezao na broj 22, idi i zamenjaj...skoraj na kolenih sem ga prosil če lahko danes pustiva tako, saj sem se skoraj uro zajeb... s privezom na bojo, pa se samo nasmeji pa reče vaja dela mojstra... tako sem šel nazaj u vodo in k sreči ugotovil, da lahko samo odklenem sponko in ga s plavanjem odpeljem na pravo številko...
No, potem pa smo imeli 3 tedne perfektnega dopusta z našim prvim čolnom in tudi težav ni bilo več
lp
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Super si to napisal. Nimaš kaj, vsak začetek je težak
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Še ena moja... Matajna na Pagu... kar nekaj let nazaj. Po daljšem času sem vendarle zbral pogum da bom tudi jaz s svojim gumenjakom pristal pred gostilno in peljal družino na sladoled. Ogledam si situacijo, čolni vezani na pomol s premcem... ok to bo to. Sidro vežem na krmo se počasi približujem privezu, sidro v morje... lepo je prijelo jaz pa ženi ti samo počasi spuščaj vrv dokler ne rečem stop... kakšna 1,5 metra pred pomolom zmanjka sidrne vrvi, nisem vedel kaj bi... ni bilo druge kot ponovi vajo. Aja pa takoj drugi dan sem še po daljšo vrv.
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
noro da smo vsi taki norci! Bravo Kocka!
Jaz sem sedaj točno v fazi pred prvim testom na terenu. Doma vse pripravljeno za ekspedicijo. Sam ne vem kaj bi dal še vse na/v čoln . Vprašanj pa itak milijon. Upam da ne bo toliko vmesnih členov kot jih je imel papajoe. Upam da mi rata pridet v morje do maja in pol napišem mojo prvo prigodo (sem že zdej živčen )
Jaz sem sedaj točno v fazi pred prvim testom na terenu. Doma vse pripravljeno za ekspedicijo. Sam ne vem kaj bi dal še vse na/v čoln . Vprašanj pa itak milijon. Upam da ne bo toliko vmesnih členov kot jih je imel papajoe. Upam da mi rata pridet v morje do maja in pol napišem mojo prvo prigodo (sem že zdej živčen )
Re: GUMENJAKI IN PRIGODE Z NJIMI
Kako gre že tista: " Včasih je luštno blo zdaj pa ni več tako." Se mi zdi, da postaja malo tesen ta naš Jadran.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 14 gostov