Yamaha 115 V4 2-stroke

[SR 290]

Nisem bil dovolj natančen.
Vsi motorji so delani po ameriškem vzorcu in imajo neko super špico navora, prej in kasneje pa nič od njih. Ravno v območju tega navora se je treba peljat, da je zadeva kolikor toliko ekonomična.
Od plovnosti plovila, torej v glavnem od njegove mase in malenkost oblike je odvisno z katero hitrostjo se boš peljal, da bo ob ravno pravem propelerju motor tekel v območju najboljšega navora.
Idealno ob tem je, da sta moč motorja in karakteristika trupa usklajena, da oba dosežeta optimalne lastnosti ob enaki hitrosti.
Recimo neko težko stopničasto dno mora pičit nad 60 vozlov, da bo učinkovito in motorji morajo biti ustrezno močni, da to hitrost dosežejo z vrtljaji optimalnega navora. Neko ravno ali skoraj rabno dno kot pri kakem Baylinerju je najučinkovitejše malenkost nad hitrostjo izglisiranja, torej so zanj najboljši šibki motorji, z katerimi doseže največ dvakratnik hitrosti izglisiranja...
Ko vse to ujameš je poraba presenetljivo nižja od povprečja v katerem koli zalivu.

[cibro]

Pa lih baya:) ki sem ga glih nabavil. No s tem se bomo igrali ko ga malo stestiram, vsekakor te bom žical za nasvet

[SR 290]

Ja, zato glih Bayliner.
Po moje je za družinska potepanja v mirni vodi kar učinkovit, ampak valovi ga znajo malce zmetat.

[cibro]

V sob smo pluli po burju nekje slab meter valovi, moja je zadaj sedela, rekla da ji bilo nobene panike komaj da je čutila valove, medtem ko jaz spredaj pa sem čutil udarec, res pa da je kar nažigala burja direkt v premec in so bili kar konkretn valovi.Samo treba je bilo probat pred nakupom:)

[SR 290]

Še bolš!

[Marjan Tomki]

K temule - utegnem dokončati, ko utegnem...

Moč in vrsta motorja pri porabi nista tako pomembni kot masa plovila in željena hitrost.

Jedrnato, kolikor le gre (in zato sem vtaknil tudi semle) in kolikor vem, tudi v celoti drži, ampak se zlahka da razumeti narobe .

Kako vpliva hitrost na porabo

Kot je napisal DR76, se potrebna energija za plovbo določene mase ne spreminja linearno sorazmerno s hitrostjo.

Izrivna plovba nad 'lastno hitrostjo trupa'

Tu se potrebna energija spreminja (približno) eksponentno, a le v tem intervalu: od tedaj, ko presežeš 'lastno hitrost trupa' do tedaj, ko zglisiraš.
Glisiranje

Ko pa zglisiraš, poraba na uro s hitrostjo narašča, poraba na miljo pa mogoče malo ali v kakem primeru sploh ne, dokler je najpomembnejši dejavnik hidrodinamični upor.

Šele ko postane pomemben dejavnik upor zraka (in vpliva še kaj, recimo da prideš izven optimalnih vrtljajev motorja), poraba na miljo spet narašča.

Poraba v prostem teku

Ko motor deluje in je menjalnik v prostem teku, je poraba na uro majhna (moč se porablja le za gnanje črpalk za gorivo, olje in vodo za hlajenje, pa gnanje alternatorja in podobno, dober del gre pa v toploto). Ker pa je število tedaj na motor preplutih NM nič, je izračunana poraba na miljo neskončna (poljubno število večje od nič deljeno z nič je neskončno). To je tudi razlog, da ima večina novih avtomobilov mehanizem, ki - najbrž ko je motor enkrat ogret - ugasne motor pred semaforjem in ga spet požene, ko recimo daš v prestavo ali spet pritisneš pedal za plin.

V območju blizu tega je po mojem to, kar je opisal cibro. Če bi odštel porabo (na uro), ki je potrebna, da motor sploh teče (brez obremenitve), bi najbrž dobil, da se poraba zaradi vklopa menjalnika ni veliko - če sploh zaznavno - povečala in je tako to, da ploveš pri vrtljajih prostega teka neskončno gospodarneje - kar zadeva porabo na prepluto miljo - od teka motorja z menjalnikom v prostem teku.

Ampak še vedno je pri vrtljajih okrog prostega teka razmeroma velik delež moči, ki jo razvija motor, 'režija', torej žene razne druge mehanizme, ne pa poganja čoln.

Kaj še vpliva

Seveda vpliva še, pri kaki hitrosti (in s tem tudi koliko vrtljajih) je koliko učinkovit kak motor (in prenos moči s propelerjem vred) - in v zvezi s tem SR 290 odlično svetuje, ampak kot je napisal, je to v primeri s skupno maso plovila in željeno hitrostjo zanemarljivo.

In zlasti o tem, kaj vpliva v režimu glisiranja, je dal odlične povezave

Primer Sapca

Sapca - jadrnica - je, ko je bila kupjena (rabljena), imela Tomos-a (ena od približno štirk, nisem pa bil pozoren točno katera), ki pa ni več zanesljivo delal, ko je po preventivnem servisu prišel iz rok nekega serviserja iz Kranja. Tisti serviser - če drži sapcin opis, zakaj ni dal objemk na priključek cevi za gorivo - je primeren za vir rezervnih delov, ne pa za servisiranje česarkoli, kar mora biti zanesljivo.

Zdaj na Sapci teče Tohatsu 8 KM. Na poti od severa Dugega otoka do Malega Lošinja je bila poraba - tako na uro kot na miljo - dvakrat večja kot s Tomosom - in je njemu in prijatelju vsaj enkrat, ko je bilo treba prepluti obsežno področje brezvetrja (in brez črpalk za gorivo vmes) - skoraj zmanjkalo goriva.

Ko sva na njej to nedeljo jadrala - in ko je bilo to smotrno, plula na motor - midva, sem mu povedal približno tole zgornjo zgodbo.

Potem sva nastavila primerne obrate motorja in v približno štirih urah - enakem času, kot je na prejšnji plovbi šel cel tank - je tokrat šlo malo čez pol. Potem je povečal vrtljaje na približno dvakrat toliko kot prej in za oboje zmeril predvideni čas plovbe z GPS (z nečim na telefonu) - in povedal, da bi se čas plovbe pri eni uri plovbe pri približno dvakrat večjih vrtljajih (po sluhu) skrajšal le za nekaj minut (dve? štiri - nekaj takega).

Poraba goriva je pomembna

Ne toliko zaradi denarja, kar se zdi mnogim itak zanemarljivo in morda za koga tudi je, ampak zaradi dosega, kako daleč lahko priploveš, preden ti poide gorivo.

Tank 20 l je pri 4 litre na uro prazen v štirih, po dva litra na uro pa v 8 urah - in v prvem primeru za 8 urno plovbo rabiš dodatne kante za gorivo, prelivanje goriva iz njih v tank in podobne komplikacije, kar pri vzvalovanem morju ni ravno ugodno.

Motor mora biti zanesljiv - kar pomeni, da mora imeti tudi dovolj goriva - tudi na jadrnici, če hočeš pluti varno in ne le po

[SR 290]

Moč in vrsta motorja pri porabi nista tako pomembni kot masa plovila in željena hitrost.

Jedrnato, kolikor gre (in zato sem vtaknil tudi semle) in kolikor vem, tudi v celoti drži, ampak se zlahka da razumeti narobe .

[color=black]Kako vpliva [color=red]hitrost na porabo
Kot je napisal DR76, se potrebna energija za plovbo določene mase ne spreminja linearno sorazmerno s hitrostjo.

Spreminja se linearno z razliko v masi in malenkost več kot kvadratno za razliko v hitrosti. Hitreje gre, manj gliserja je omočenega in namesto na tretjo gre tu malenkost nad kvadratom. Hitreje leti, bolj natančen kvadrat je.

Izrivna plovba nad 'lastno hitrostjo trupa'

Tu se potrebna energija spreminja (približno) eksponentno, a le v tem intervalu: od tedaj, ko presežeš 'lastno hitrost trupa' do tedaj, ko zglisiraš.
Dokler pluješ izpodrivno raste moč točno z tretjo potenco hitrosti dokler ostajaš v optimalnem območju drsnosti plovila in učinkovitosti propelerja. Nisem prepričan a menim, da tudi "polizpodrivna" plovba potrebuje tretjo potenco moči glede na spremembo hitrosti

Glisiranje

Ko pa zglisiraš, poraba na uro s hitrostjo narašča, poraba na miljo pa mogoče malo ali v kakem primeru sploh ne, dokler je najpomembnejši dejavnik hidrodinamični upor.
Ko se ujameta optimalna drsnost trupa in najboljši navor motorja je razmerje hitrost/poraba na prevoženo pot minimalna. To v praksi pomeni, da nekatera plovila na prevoženo pot najmanj kurijo na 2/3 polne hitrosti, nekatera pa ob potovalki na 1/3 hitrosti kurijo na prevoženo pot enako kot pri polni hitrosti... Upor zraka je vse tja do 200 km/h najbolje zanemarit, saj šele tam pomeni kakih 10% vse potrebne moči. Outerlimits 29SL z 550 hp motorjem in površinsko nogo z Maximusom z litrom goriva najdlje pride pri 70 mph, pri 85 mph ima pa enako razmerje poraba/pot kot približno pri 40 mph.

Šele ko postane pomemben dejavnik upor zraka (in vpliva še kaj, recimo da prideš izven optimalnih vrtljajev motorja), poraba na miljo spet narašča.

Poraba v prostem teku

Ko motor deluje in je menjalnik v prostem teku, je poraba na uro majhna (moč se porablja le za gnanje črpalk za gorivo, olje in vodo za hlajenje, pa gnanje alternatorja in podobno, dober del gre pa v toploto). Ker pa je število tedaj na motor preplutih NM nič, je izračunana poraba na miljo neskončna (poljubno število večje od nič deljeno z nič je neskončno). To je tudi razlog, da ima večina novih avtomobilov mehanizem, ki - najbrž ko je motor enkrat ogret - ugasne motor pred semaforjem in ga spet požene, ko recimo daš v prestavo ali spet pritisneš pedal za plin.

V območju blizu tega je po mojem to, kar je opisal cibro. Če bi odštel porabo (na uro), ki je potrebna, da motor sploh teče (brez obremenitve), bi najbrž dobil, da se poraba zaradi vklopa menjalnika ni veliko - če sploh zaznavno - povečala in je tako to, da ploveš pri vrtljajih prostega teka neskončno gospodarneje - kar zadeva porabo na prepluto miljo - od teka motorja z menjalnikom v prostem teku.

Ampak še vedno je pri vrtljajih okrog prostega teka razmeroma velik delež moči, ki jo razvija motor, 'režija', torej žene razne druge mehanizme, ne pa poganja čoln.

Kaj še vpliva

Seveda vpliva še, pri kaki hitrosti (in s tem tudi koliko vrtljajih) je koliko učinkovit kak motor (in prenos moči s propelerjem vred) - in v zvezi s tem SR 290 odlično svetuje, ampak kot je napisal, je to v primeri s skupno maso plovila in željeno hitrostjo zanemarljivo.

In zlasti o tem, kaj vpliva v režimu glisiranja, je dal odlične povezave

Primer Sapca

Sapca - jadrnica - je, ko je bila kupjena (rabljena), imela Tomos-a (ena od približno štirk, nisem pa bil pozoren točno katera), ki pa ni več zanesljivo delal, ko je po preventivnem servisu prišel iz rok nekega serviserja iz Kranja. Tisti serviser - če drži sapcin opis, zakaj ni dal objemk na priključek cevi za gorivo - je primeren za vir rezervnih delov, ne pa za servisiranje česarkoli, kar mora biti zanesljivo.

Zdaj na Sapci teče Tohatsu 8 KM. Na poti od severa Dugega otoka do Malega Lošinja je bila poraba - tako na uro kot na miljo - dvakrat večja kot s Tomosom - in je njemu in prijatelju vsaj enkrat, ko je bilo treba prepluti obsežno področje brezvetrja (in brez črpalk za gorivo vmes) - skoraj zmanjkalo goriva.

Ko sva na njej to nedeljo jadrala - in ko je bilo to smotrno, plula na motor - midva, sem mu povedal približno tole zgornjo zgodbo.

Potem sva nastavila primerne obrate motorja in v približno štirih urah - enakem času, kot je na prejšnji plovbi šel cel tank - je tokrat šlo malo čez pol. Potem je povečal vrtljaje na približno dvakrat toliko kot prej in za oboje zmeril predvideni čas plovbe z GPS (z nečim na telefonu) - in povedal, da bi se čas plovbe pri eni uri plovbe pri približno dvakrat večjih vrtljajih (po sluhu) skrajšal le za nekaj minut (dve? štiri - nekaj takega).

Poraba goriva je pomembna

Ne toliko zaradi denarja, kar se zdi mnogim itak zanemarljivo in morda za koga tudi je, ampak zaradi dosega, kako daleč lahko priploveš, preden ti poide gorivo.

Tank 20 l je pri 4 litre na uro prazen v štirih, po dva litra na uro pa v 8 urah - in v prvem primeru za 8 urno plovbo rabiš dodatne kante za gorivo, prelivanje goriva iz njih v tank in podobne komplikacije, kar pri vzvalovanem morju ni ravno ugodno.

Motor mora biti zanesljiv - kar pomeni, da mora imeti tudi dovolj goriva - tudi na jadrnici, če hočeš pluti varno in ne le po

[Marjan Tomki]

Moč in vrsta motorja pri porabi nista tako pomembni kot masa plovila in željena hitrost.

Jedrnato, kolikor gre (in zato sem vtaknil tudi semle) in kolikor vem, tudi v celoti drži, ampak se zlahka da razumeti narobe .

Kako vpliva hitrost na porabo

Kot je napisal DR76, se potrebna energija za plovbo določene mase ne spreminja linearno sorazmerno s hitrostjo.

Spreminja se linearno z razliko v masi in malenkost več kot kvadratno za razliko v hitrosti. Hitreje gre, manj gliserja je omočenega in namesto na tretjo gre tu malenkost nad kvadratom. Hitreje leti, bolj natančen kvadrat je.

Izrivna plovba nad 'lastno hitrostjo trupa'

Tu se potrebna energija spreminja (približno) eksponentno, a le v tem intervalu: od tedaj, ko presežeš 'lastno hitrost trupa' do tedaj, ko zglisiraš.

Dokler pluješ izpodrivno raste moč točno z tretjo potenco hitrosti dokler ostajaš v optimalnem območju drsnosti plovila in učinkovitosti propelerja. Nisem prepričan a menim, da tudi "polizpodrivna" plovba potrebuje tretjo potenco moči glede na spremembo hitrosti

Glisiranje

Ko pa zglisiraš, poraba na uro s hitrostjo narašča, poraba na miljo pa mogoče malo ali v kakem primeru sploh ne, dokler je najpomembnejši dejavnik hidrodinamični upor.

Ko se ujameta optimalna drsnost trupa in najboljši navor motorja je poraba na prevoženo pot minimalna. Upor zraka je vse tja do 200 km/h najbolje zanemarit, saj šele tam pomeni kakih 10% vse potrebne moči.

Šele ko postane pomemben dejavnik upor zraka (in vpliva še kaj, recimo da prideš izven optimalnih vrtljajev motorja), poraba na miljo spet narašča.
Poraba v prostem teku

Ko motor deluje in je menjalnik v prostem teku, je poraba na uro majhna (moč se porablja le za gnanje črpalk za gorivo, olje in vodo za hlajenje, pa gnanje alternatorja in podobno, dober del gre pa v toploto). Ker pa je število tedaj na motor preplutih NM nič, je izračunana poraba na miljo neskončna (poljubno število večje od nič deljeno z nič je neskončno). To je tudi razlog, da ima večina novih avtomobilov mehanizem, ki - najbrž ko je motor enkrat ogret - ugasne motor pred semaforjem in ga spet požene, ko recimo daš v prestavo ali spet pritisneš pedal za plin.

V območju blizu tega je po mojem to, kar je opisal cibro. Če bi odštel porabo (na uro), ki je potrebna, da motor sploh teče (brez obremenitve), bi najbrž dobil, da se poraba zaradi vklopa menjalnika ni veliko - če sploh zaznavno - povečala in je tako to, da ploveš pri vrtljajih prostega teka neskončno gospodarneje - kar zadeva porabo na prepluto miljo - od teka motorja z menjalnikom v prostem teku.

Ampak še vedno je pri vrtljajih okrog prostega teka razmeroma velik delež moči, ki jo razvija motor, 'režija', torej žene razne druge mehanizme, ne pa poganja čoln.

Kaj še vpliva

Seveda vpliva še, pri kaki hitrosti (in s tem tudi koliko vrtljajih) je koliko učinkovit kak motor (in prenos moči s propelerjem vred) - in v zvezi s tem SR 290 odlično svetuje, ampak kot je napisal, je to v primeri s skupno maso plovila in željeno hitrostjo zanemarljivo.

In zlasti o tem, kaj vpliva v režimu glisiranja, je dal odlične povezave

Gnezdeni komentarji so pes, še posebej, če so vmes kakšne druge reči, recimo zamiki, poudarjeno... Poštimano za boljšo preglednost.

Komentar: Hitrost se v celem območju vseh različnih režimov vzeto skupaj ne spreminja linearno - pri različnih režimih so zakonitosti namreč različne.

SR 290 je dopolnil, kakšna je odvisnost od hitrosti pri katerem tipu plovbe.

[charlie9]

Da ne odpiram spet nove teme...

Zanima me če, je med 900-1000 delovnih ur veliko za 4-taktno Yamaho med 80-100 konjev letnik 2003 ali 2004? Tudi če je redno servisirana in pravilno konzervirana.

Koliko zdržijo takšni motorji predno je potrebno narediti "generalko"?

[Daki]

Če je redno vzdrževana, potem ni problema. Po urah je pa ne boš uničil, razen če jo boš uporabljal poklicno.