Klasične uporabne metode v navigaciji

[Kovač]

Letos, ko sem plul iz Unij proti Kamenjaku, sem imel za trenutek občutek, da se moj avtopilot moti.
Vizualno sem namreč videl del kopnega v smeri bolj desno od Kamenjaka in mi ni šlo vse skupaj.

In ker sem imel čas , sem si odmeril pozicijo in razdaljo od Unij, jo določil na klasični karti in odmeril kurs do Kamenjaka. .In seveda ugotovim, da me ročni avtopilot pelje v pravo smer glede na moj kurs po kompasu.

Čist luštna vaja, mal za test klasične navigacije.

Na linku pa še ena zanimiva uporabna stvar za merjenje oddaljenosti.
https://www.boatus.com/expert-advice/ex ... p1IRfR8lKA


če ima kdo še kaj uporabnega na to temo, bom vesel, če objavi v tukaj.

[UrbanBatic]

In ker sem imel čas , sem si odmeril pozicijo in razdaljo od Unij, jo določil na klasični karti in odmeril kurs do Kamenjaka.

Za višine opazovanih objektov se uporablja sekstant (običajno se ga je uporabljalo za astronomsko navigacijo), ki ti poda razliko v stopinjah med višino opazovanega objekta ter morsko gladino. Še tu moraš vedeti na kakšni višini si sam ter imeti dovolj vode med seboj ter objektom, da pravilno zajameš gladino. Sistem z odčitavanjem višine je za obalno navigacijo precej neuporaben in netočen. Sploh ponoči ali ob vzvalovanemu morju.

Za tvoj primer je dosti bolj smiselno opazovati 2 objekta (poiščeš na karti kaj žeilš opazovati), ki sta si karseda blizu 90° med seboj. Pomeriš azimuta na ta dva objekta (ali več njih) in imaš dosti boljšo preteklo pozicijo ob risanju.
Za razervo lahko opazuješ tudi 1 objekt, vendar rabiš poznati svojo hitrost ter med meritvama meriti čas. Tako potegneš dva azimuta na isti objekt, kurz poznaš, razdalijo pa poračunaš s časa (na pamet je najbolje računati z razmakom 6m, 10m, 12m, 15m,... za hitrejše deljenje) in hitrosti. Pri tej metodi je potreba počakati kar nekaj časa vmes, da se kot na objekt premakne čimbližje 90°. a vsaj cca 60°. s tem, da prvo pozicijo izveš istočasno z drugo. Kar je lahko tudi prepozno.

Mi, z gumenjaki, bomo raje ostali na elektronski navigaciji, da s šestilom ne prepušamo tubusov.

[fakinx]

Prva, najpomembnejša in sploh in oh zakonitost vsake navtike (pa naj bo morska ali pa zračna) je "plovba". Pri letalstvu pravimo temu "aviate" (ostati v zraku), pri navtiki pa to pomeni, da pač ostaneš na površju in lahko krmariš.
Ko to osvojiš, je naslednja zadeva situacijska orientiranost v prostoru. Vsak poveljnik plovila mora (bi moral) vsak trenutek vedeti, kje se nahaja v prostoru in kam gre. Za to je potrebna redna spremljava poti na takšni ali drugačni karti. Če vemo, kje smo bili recimo 10 min nazaj in vemo da plujemo v nekem kurzu z neko hitrostjo, ni prav težko oceniti (izračunati) približne nove pozicije. To je seveda vedno potrebno preveriti glede na zemeljske orientirje, v kolikor satelitska navigacija ni na voljo. Zelo dobra metoda je, da se začrtana kurz linija razdeli na enakomerne časovne daljice glede na hitrost plovila. Nato lahko na "check-pointih" preverjamo svojo pozicijo glede na to, kar vidimo in izmerimo. Dva med sabo neodvisna objekta sta minimum, trije so še boljši za natančnejšo določitev lokacije. Gre seveda tudi z dvema ali več meritvami glede na isti objekt in znano hitrostjo in kurzom, toda koga zanima, kje je bil pol ure nazaj. Na oceanu in kadar je obala izven vidnega polja so seveda nujne pripravice kot sta sekstant in ura (te morata biti 2 in zelo točno nastavljeni). Poleg tega rabiš še tablice, da odčitaš razdalje iz dobljenih kotov sekstanta in pa seveda nekaj nujnega znanja iz trigonometrije. Zemljepisna širina gre precej enostavno medtem ko je dolžina povsem druga pesem. Vprašajte Sir Isaac Newtona.
Jasno, ker je vmes prišla sodobna doba, sedaj AP (v Go-To modu) popravlja kurz skoraj non-stop glede na zanos, tok, veter ipd. Tudi če bi ročno izračunal kurz, natančno nastavil barko v smer in zašvasal krmilo, ni (skoraj nobene) možnosti, da bi prišel na malo daljši razdalji na želeno točko. Nekoč sta bila krmar in navigator najpomembnejša člana vsake posadke, danes pač to počne elektronika in z njo povezani elektro-mehanski sklopi, da lahko kapitan v miru občuduje okolico...(in mu ostane več časa za spremljanje položaja plovila).
Za vajo sicer fajn, za resno rabo pa je treba možgančke spomniti (vsaj) na srednješolsko matematiko (pa ne ono za sedi 2). Merjenje višine objektov je skrajno problematično in nezanesljivo, za resno klasično navigacijo pa je potrebno imeti specifična znanja, ki pa se jih uči v drugih šolah, kot pa smo jih po večini videli mi od znotraj.
Najmanj kar pa je potrebno je, da znamo zelo dobro poštevanko št. 6 in deljenje/množenje z 2 in 10. In to od prve in na pamet. (pa hitrejše kot je plovilo, bolj hitro je treba računat...)

[Marjan Tomki]

Jaz zdaj spet nimam nobenega svojega plovila, ampak doslej se mi je že večkrat zgodilo, da navigacijske naprave niso delovale. Tako nekajkrat ni delal GPS ploter (gps antena, stik na povezavi z njo, napajanje), avtopilot (napajanje), celo na ročni kompas, ki se je razmagnetil (Fred Bear, ameriški) sem že naletel (in sem ga obdržal zato, da ga lahko dam otipat nejevernim Tomažem).

Ker lahko ob udaru strele v bližino odpove vse elektronsko, kar tedaj ni v Faradayevi kletki, je dobro razmišljati o drugih možnostih - tudi, če kdo še ni kos problemu.

Primer: težava z relejem med alternatorjem in delovno aku banko, s tem tudi polnjenja akumulatorjev na najeti jadrnici; ravnanje po telefonskih navodilih čarter firme; akumulatorji se izpraznijo v nekaj dneh in potem seveda nehajo delati ne le instrumenti, sidrni vitel in podobno, ampak tudi polnilci za telefone, tablice in podobne "rezervne navigacijske napave".

In potem ob svitu po kratkem skoku v vodo tiho izpluješ iz zaliva (Stari Grad, Hvar, vsa "posadka# še spi po večerni zabavi na obali), zagledaš pred sabo meglene stene - GPS ploter pa seveda pri prenizki napetosti delovne banke (kot je bilo zvezano, tudi ko je motor pognan) ne dela, pa avtopilot tudi ne.

Takrat nisem imel, zdaj pa imam praviloma še eno možnost, da po GPS določim položaj tudi ko so vsi telefoni izčrpani, in sicer ima GPS sprejemnik tudi moj fotoaparat, za katerega imam rezervni akumulator (če bi veliko slikal ali snemal, bi jih imel več). V glavnem, s tem določenim položajem in karto za silo in previdno že gre, tudi če/ko ne vidiš obal okrog sebe.

V glavnem, ko so se kake 4 ure kasneje zbudili prvi iz posadke, smo bili že daleč od tam in tudi megla se je med tem že davno razkadila.

Dobra tema torej, da nas spomni, da je lahko ne le zanimivo in zabavno potrenirati te reči, in kako se to lahko še dela, ampak da lahko tudi pride zelo prav. Za hitro odčitavanje azimutov za obalno navigacijo mi pa pride prav tudi kompas v daljnogledu (to mi je večkrat pri roki, kot sekstant - pa bi se tudi vsaj osnov s tem prav rad naučil).

Tako mi bo trik, ki ga je našel Kovač, prav zanimiv, čeprav bo treba še malo več preračunavati (v formuli so višine v čevljih).

In its simplest form, you'll use something that measures 60 units from your eye attached to a vertical ruler marked in the same units. (Using a metric rule to do this exercise makes your math calculation simpler because you can work in whole numbers instead of fractions.)

Hold a piece of string 60 cm (about 2 feet) in front of your eye. (I find a loop of string of the correct length around my neck more comfortable than holding a knot in my teeth.) Sight across the ruler and measure the height of the center of the light above sea level, in millimeters. Then use the formula below.

Torej - pred vstavljanjem višine (pri nas je na karti praviloma v metrih) v formulo, bo za oceno treba še pomnožiti s tri - in se seveda zavedati, da je dobljena razdalja ocena oziroma približek oddaljenosti.

In za ta približek ne rabim drugega, kot vidljivosti do reči, od katere bi rad vedel razdaljo, karte, merilnega traku, kosa vrvice in sebe.

[Kovač]

Jaz bom to ročno metodo s preračunavanjem večkrat sprobal, da vidim kakšno natačnost bom dobil v povprečju, glede na odčitek iz GPS-a.

Vsekakor se pa strinjam, da je dobro biti v miiiiiiiinimalni kondiciji znanja klasične navigacije.

Prav posebno poglavje pa se mi zdi navigacija ponoči z opazovanjem svetilnikov. V teoriji vse jasno, v praksi pa vemo kako je .......

[1stofficer]

@fakinx kje v letalstvu delaš?

Brez nekaj klasične navigacije seveda ne gre, čeprav jo sam še nisem potreboval. Zanašam se namreč na elektroniko in me še ni pustila na cedilu. Na barki imam vedno 2 tablici z Navionisc in Open CPN na GPS barke. Poleg tega še svoj telefon in še enega robustnega za backup, ki ga nalimam zunaj če moram zapret kabino zaradi naliva, nevihte. Ni hudič da nekaj od tega ne bi delalo, pa če še tako zagusti! Na dosegu rok je za klasiko še daljnogled z daljinomerom pa rezervni kompas, zemljevidi in ravnila. Nekaj se še spomnim s tečaja in taborniških časov, nisem pa na morju še mel kake vaje ali kriznega slučaja

Posebna izkušnja je plovba v temi. Kljub dobremu poznavanju okolja in svetilnikom (te opaziš šele ko si precej blizu) moram rečt, da sem imel precej težav z orientacijo saj relief izgleda drugače, nimaš občutka za globino, vhod v zaliv včasih ne vidiš niti 50 m stran. Brez elektronske mape in v neznanem okolju si ga najebal, posebej če pluješ sam in nimaš časa se igrat z zemljevidi in šestili v kabini. Dobro pa je poznat signalizacijo svetilnikov saj če drugače ne, lahko na ta način ugotoviš s pomočjo klasične mape kje približno si.

Sem pa vseskozi seznanjen v katerem kursu plujem, kje je sever, kje so zanimivi orientiri, v katerem kursu je izhod iz zaliva, s katere smeri gredo valovi, piha veter, vseskozi primerjam elektronski, klasični in kompas AP (več kot 10 stopinj itaq nikoli ni razlike).

Nisem pa še plul konkretno daleč od obale. Za takrat pa bi se drugače pripravil.

[motorni]

Pa še nekaj je, ko ti odpove elektronika, ki vsebuje pomorske karte in moraš prenesti iz neke gps naprave dobljeno pozicijo na papirnato karto. Koordinatno izhodišče ali map datum po angleško. GPS naprave so običajno nastavljene na WGS 84. Hrvaške pomorske katre imajo izhodišče Bessel 1841. Razlika med obema je kakšnih 300m zemljepisne dolžine v naših krajih, čisto dovolj, da zapluješ na kopno. Na vsaki karti je tekst vijoličaste barve o tem, za koliko moraš popraviti dobljeno pozicijo z izhodiščem WGS 84.
V Oglasih za pomorce so pa sedaj pozicije z izhodiščem WG S84.

[Marchi]

Plovba ponoči je praviloma enostavnejša, kot podnevi, saj vidiš samo tisto, kar moraš, naše prijatelje svetilnike. Držiš se koridorjev, ki jih osvetljujejo in najdeš pot. Izven koridorjev, ni poti. Kriza je edino pred mesti, kjer težko najdeš svetilnik izmed vseh luči, ki svetijo. Ko prideš bližje, tudi te zaznaš in jim slediš.
Na karti ali v peljaru najdeš karakteristike svetilnikov.
Sredi Kvarnerja vidiš Porer in Susak. To je vse kar rabiš.

[Marchi]

Ena od klasičnih metod navigacije je tudi sledenje izobat. Ob predpostavki da imaš globinomer, v neznanem zalivu ali področju, preprosto slediš izobati iste globine, torej 10 metrov ali 5 metrov ipd. in na ta način v zalivu najdeš varno globino za sidranje npr. Z načinom sledenja izobati, na karti lahko ugotoviš, kje si.

[1stofficer]

Ena od klasičnih metod navigacije je tudi sledenje izobat. Ob predpostavki da imaš globinomer, v neznanem zalivu ali področju, preprosto slediš izobati iste globine, torej 10 metrov ali 5 metrov ipd. in na ta način v zalivu najdeš varno globino za sidranje npr. Z načinom sledenja izobati, na karti lahko ugotoviš, kje si.

Tole se slisi zanimivo a se zdi zapleteno. Je to v praksi sploh izvedljivo, si namrec tezko predstavljam. Stalno se moras zavedat kaj mas levo in desno, da sledis trendu, moral bi met vsaj tri sledi spodobne sirine, plus dober pogled naprej. Sonarji oz elektronika imajo zamik in preden odreagiras s krmilom si ze bogve kje... morda bi racunalnik to se hendlal clovek pa... ali pa ne razmisljam v pravo smer?

[Darh]

Ena od klasičnih metod navigacije je tudi sledenje izobat. Ob predpostavki da imaš globinomer, v neznanem zalivu ali področju, preprosto slediš izobati iste globine, torej 10 metrov ali 5 metrov ipd. in na ta način v zalivu najdeš varno globino za sidranje npr. Z načinom sledenja izobati, na karti lahko ugotoviš, kje si.

Tole se slisi zanimivo a se zdi zapleteno. Je to v praksi sploh izvedljivo, si namrec tezko predstavljam. Stalno se moras zavedat kaj mas levo in desno, da sledis trendu, moral bi met vsaj tri sledi plus sonarji imajo zamik in preden odreagiras s krmilom si ze bogve kje... morda bi racunalnik to se hendlal clovek pa... ali pa ne razmisljam v pravo smer?

Kaj mislis, kako delajo panulasi?

[1stofficer]

Tega pa zal ne poznam, si bom prebral ...

[Tadejko]

Plovba ponoči je praviloma enostavnejša, kot podnevi, saj vidiš samo tisto, kar moraš, naše prijatelje svetilnike. Držiš se koridorjev, ki jih osvetljujejo in najdeš pot. Izven koridorjev, ni poti. Kriza je edino pred mesti, kjer težko najdeš svetilnik izmed vseh luči, ki svetijo. Ko prideš bližje, tudi te zaznaš in jim slediš.
Na karti ali v peljaru najdeš karakteristike svetilnikov.
Sredi Kvarnerja vidiš Porer in Susak. To je vse kar rabiš.

Predvsem pa velja, da si boš v takem primeru ruto splaniral po papirnath kartah že vnaprej, preden izpluješ.
Kako sem se pripravil na nočno plovbo jaz:

- Izplujem iz Červarja. Ven iz zaliva me vodi kardinalna oznaka za sever.
- Plitvinam se izognem tako, da plujem zahodno od naslednje kardinalne oznake in źe sem v Poreču.
- Naslednji orientir je svetilnik na otoku Altijež, obplujem ga po zahodni smeri. Ker grem na jug, pomeni, da ga pustim na svoji levi strani.
-;Ko sem pri Altiježu, zagledam plič Mramor, od tam že vidim svetilnik Sv.Ivan na pučini, nato kardinalna severna oznaka Brioni
- Brione pustim na levi, na jugu Brionov ponovno bel svetilnik, od tam pa źe vidim Porer, ki me vodi v Kvarner. Če Porer pustim na svojii levi, sem spet popolnoma varen.
- V Kvarnerju nastavim kurz 130 in čez kako uro zagledam Susak...

Bistveno je, da si pot splaniraš vnaprej in da sproti slediš svetilnikom po njihovih karakteristikah. Dobro je, da si poleg karakteristik zapišeš tudi azimut, kjer boš zagledal svetilnik. Im pa seveda, svetilnikom moraš slediti sproti in vedno vsaj približno vedeti kje si.

[Marchi]

Ena od klasičnih metod navigacije je tudi sledenje izobat. Ob predpostavki da imaš globinomer, v neznanem zalivu ali področju, preprosto slediš izobati iste globine, torej 10 metrov ali 5 metrov ipd. in na ta način v zalivu najdeš varno globino za sidranje npr. Z načinom sledenja izobati, na karti lahko ugotoviš, kje si.

Tole se slisi zanimivo a se zdi zapleteno. Je to v praksi sploh izvedljivo, si namrec tezko predstavljam. Stalno se moras zavedat kaj mas levo in desno, da sledis trendu, moral bi met vsaj tri sledi spodobne sirine, plus dober pogled naprej. Sonarji oz elektronika imajo zamik in preden odreagiras s krmilom si ze bogve kje... morda bi racunalnik to se hendlal clovek pa... ali pa ne razmisljam v pravo smer?

Spremljaš globinomer, na levi imaš kopno, na desni odprto. Ko globina pade pod določeno vrednost, zaviješ desno in spet ujameš pravo globino. Lahko si nastaviš tudi alarm. Pri nekaterih globinomerih za min in max, tako da pluješ recimo v koridorju med 10 in 15 metri globine.

@tadejko
Bravo!

[1stofficer]

Ena od klasičnih metod navigacije je tudi sledenje izobat. Ob predpostavki da imaš globinomer, v neznanem zalivu ali področju, preprosto slediš izobati iste globine, torej 10 metrov ali 5 metrov ipd. in na ta način v zalivu najdeš varno globino za sidranje npr. Z načinom sledenja izobati, na karti lahko ugotoviš, kje si.

Tole se slisi zanimivo a se zdi zapleteno. Je to v praksi sploh izvedljivo, si namrec tezko predstavljam. Stalno se moras zavedat kaj mas levo in desno, da sledis trendu, moral bi met vsaj tri sledi spodobne sirine, plus dober pogled naprej. Sonarji oz elektronika imajo zamik in preden odreagiras s krmilom si ze bogve kje... morda bi racunalnik to se hendlal clovek pa... ali pa ne razmisljam v pravo smer?

Spremljaš globinomer, na levi imaš kopno, na desni odprto. Ko globina pade pod določeno vrednost, zaviješ desno in spet ujameš pravo globino. Lahko si nastaviš tudi alarm. Pri nekaterih globinomerih za min in max, tako da pluješ recimo v koridorju med 10 in 15 metri globine.

@tadejko
Bravo!

Ce bi imel lep relief bi najbrz slo. Kaj pa tole? Js si v takem ne bi upal plut brez karte in tocne pozicije. Prek gps, ce slucajno ne vidis okolice zaradi megle/teme ali pa vizualnega zavedanja. Pa ne me narobe razumet. Vem, da si bolj izkusen od mene, ne kritiziram, govorim samo iz svojih izkusenj. Upostevaje, da si morda se na jadrih, veter ni stabilen po smeri in da imas 1.8 globoko kobilico...