Sidrno jadro

[hrast]

Leta 2005 sem na poti v Grčijo prenočeval na otoku Othonoi. Poznan je po tem, da ima zelo pogosto megleno kapo in tudi po tem, da ponoči potegne kar močan veter z njegovega vrha in to po grapi naravnost v pristanišče. Vse nas je gonilo levo in desno, samo nekega Šveda ne, ker je imel na zadnji priponi (štraju) majhno trikotno jadro. No le tega sem si čez dan tudi temeljito ogledal in ob vrnitvi domov, sem od kolega vzel najmanjši flok za elan expres in ga ob prvi priliki tudi potegnil na štraj, rogel pa fiksiral na vsako stran barke. Rezultat je bil neverjeten. Barko, ki se mi je prej gonila levo in desno, skoraj 180 stopinj, sem umiril in njen zamik je bil morda meter levo ali desno. Jadro sem potegnil gor pri vetru nad 20 vozli in vse je bilo čudovito do nekako 38-42 vozlov, ko je postajalo zajemanje vetra z ene ali druge strani (prelet trebuha jadra) preglasno in presunkovito. Od takrat naprej sem spoznal, da je edino primerno dvojno-jadro v obliki klina-pluga, ker tega preleta in glasnega frfotanja ni. Torej, jadro, kot ga ima zgoraj Marjan Tomki na sliki. Pazite pa, da bo vpetje res močno. Ko se gre zares je šale konec.
Sidrno jadro izhaja iz izkušenj kečev ali yawlev, ko so ob močnem vetru na sidrišču, dvignili na zadnjem jamboru, kakšen meter jadra.
Resnično vam priporočam, da si ga omislite, predvsem tisti, ki sidrate v vseh vremenskih razmerah.

LP Hrast

[Joško]

MicTic, kako kaže s tvojim sidrnim jadrom?

Je že narejen?

[Grega295]

Mi zna kdo povedati, čemu služi majhen trikotnik iz jadrovine (na sliki) ?Glede na to, da je na premcu in ne na krmi, ne more imeti iste funkcije kot sidrno jadro, pa še precej majhno je ...


sail by _grega_, on Flickr


sail2 by _grega_, on Flickr

[Slootack]

s pomočjo tega trikotnika se pomoje nategne dvižnico prednjega jadra, da le ta ob vetru ne ropota in tolče ob vodilo.

[popaj]

s pomočjo tega trikotnika se pomoje nategne dvižnico prednjega jadra, da le ta ob vetru ne ropota in tolče ob vodilo.

..in kot reklama za izdelovalca jadra .

[Slootack]

..na tako majhni površini, brez odčitnega napisa?? lepo prosim

[Joško]

Morda je res sidrno jadro, vendar nameščeno na napačnem koncu.

Za kaj bi bilo uporabno spredaj, mi ni jasno. Spet kakšna nova fora

[Grega295]

Prejšnji lastnik mi je omenil, da to stabilizira barko ... mislim pa, da je res edina funkcija fiksiranje dvižnic in nekaj reklame z logotipom jadrarne ...

[Joško]

Je imel Slootack kar prav
Danes sem videl eno barko, ki je imela približno tako površino "jadra", nameščenega na rol za genovo.
Prišel sem do ugotovitve, da ima ta flika funkcijo, da rol v vetru ne opleta in se zato ne poškoduje. Istočasno je flika privezana na dvižnice ob jamborju, verjetno, da ne tolčejo obenj.

[Grega295]

Dolgo sem tuhtal glede vpetja sidrnega jadra - ampak spregledal filmčka:
http://www.youtube.com/watch?v=8QOGMrON6Z8
http://www.youtube.com/watch?v=5KKBTcNm ... re=related
... in zdaj mi je jasno glede vpetja sidrnega jadra. Nič kompliciranega, jadro bi vpel povsem enako kot v prvem videu ... dvižnica glvnega jadra, ki tedaj ni v uporabi, ga drži navzgor, dvojno vpetje na krmo in eno na jambor v višini lazy bag-a.


anchorsail by _grega_, on Flickr


anchorsail by _grega_, on Flickr


anchorsail by _grega_, on Flickr


anchorsail by _grega_, on Flickr

Opazil pa sem, da je jadro v prvem filmčku - pošito skupaj v prvi polovici (glej oranžni del). Šele v belem delu, gresta kraka vsak navzven. Najbrž je lahko upora tudi preveč.


sidrjad06 by _grega_, on Flickr

Tole si vsekakor izdelam ob prvi priliki. Hvala vsem za info.

[MicTic]

Joško!
Peter je že bil na barki in je dejal, da je dost prebral na forumu, da bo naredil....Kdaj? Upam da kmalu. Ti javim.
-----
Tista flika spredaj, je pa za to da flu flu ne ropota oz, da fiksiraš zajlo sprednje dvižnice, ko ni jadra. Nobena druga funkcija.....Ker to dajejo jadrarji zastojn gor nalepijo svojo reklamo!

[Marjan Tomki]

s pomočjo tega trikotnika se pomoje nategne dvižnico prednjega jadra, da le ta ob vetru ne ropota in tolče ob vodilo.

Tudi po moje je tako, in videti je, da imajo to gor samo takrat, ko so rol jadra sneta, takrat je pa jadrnica praviloma privezana tako, da je ne more obračati (ne gre za sidranje). Če je 'flika' na prvi priponi prevelika, bi pri zasidrani barki povečala nestabilnost in s tem nihanje (in nabijanje) levo-desno na sidru.

Kar zadeva stabilizacijsko sidrno jadro V-oblike:

Najprej namestitev, bolj ko je na krmi, manjša površina je potrebna (večja ročica, manjša sila za isti vrtilni - oziroma v tem primeru stabilizacijski - moment). Zato se splača pogledat, če lahko dvižnico kako potegneš k zadnji priponi, ne da bi to zakompliciralo nameščanje in snemanje, Če to zakomplicira, se ne splača.

Druga reč, ki bi morala vplivati na kot, do kod zanese barko na stran do tam, ko sila na jadro začne ravnati barko, je kot med obema stranema sidnega jadra. Priporočen kot od središčnice (glej navedek spodaj) je bil med 30 in 40°. Ta kot doloćiš s poskušanjem tako, da ga zmanjšuješ, dokler barka ne postane nemirna (s tem zmanjšuješ statično silo na sidro, ki narašča s kvadratom hitrosti vetra, zato to ni brez veze), potem pa povečaš nazaj na toliko, da se spet umiri (podobna finta kot pri trimanju jader).

Če je kot (za dano barko) optimalen že, če enostavno potegneš škotine sidrnega jadra od krmnih bitev (ali z ograje...), ni problema. Če pa bi prišlo prav zožiti kot (z vrvjo med zadnjima rogljema) ali razširiti kot (s primerno palico - nekateri za začetek uporabijo kar mornarsko kljuko - čakljo, priporočilo je bilo pa 5' oziroma dober meter in pol) je pa smotrno tam napraviti kaj primernega in primerno utrjenega tudi za to. Tudi če ne rabiš, mesto za namestitev nič ne škodi, še posebej, če nastaja prototip za serijo.

Aha, še nekaj - če recimo zaradi močnega vetra podereš sprayhood in je bila prej z njim barka ravno stabilizirana, bi bilo zdaj verjetno treba razširiti kot, da bo spet, kar pomeni tudi, da je bolje vzeti ustrezno večjo površino in ne le minimum za postavljen sprayhood in tendo...

In New Zealand, the firm of W. A. Coppins in Motueka has sold large numbers of these wedge-shaped riding sales to commercial squid fishing boats. “The sails are set at 30 to 40 degrees to the centerline of the boat,” says Bill Coppins. “The two sails create a wedge shape that kicks the boat back into the wind as soon as the vessel wants to point off.”

Tretja reč je priporočilo, da - zlasti prvi - rob (verjetno pa še bolje vse) obšiješ z močnim trakom. (Mic-Tic je omenjal sidranje pri meltemiju in kako mu je razneslo razbremenilno vrv na sidro - torej...).

John Armitage wrote me about a wedge-shaped riding sail that he made in Norway for his 38-foot sloop in 1979. “I first tried using an ordinary storm jib,” says John, “but found that it slammed badly when the wind went from one side to the other. The sail shook the whole boat. Really bad. Overall, it seemed worse than no riding sail at all.
“Then I noticed that the Norwegian fishing boat riding sails were built like a
V-shaped wedge, with the sharp edge of the V into the wind. I sewed a V-wedge sail of heavy sailcloth with strong edge taping. I hoisted this little sail with its V-luff—stiffened to be about 2 inches broad—low on the backstay, with the two clews leading outboard to the port and starboard quarters. I used a generous roach on the leeches and feet. When I tightened everything, the little sail sat there in all winds without a twitch. The slamming was gone and my new riding sail made a miraculous reduction in sheering back and forth at anchor in gusty winds. The sail not only reduced the load on the anchoring system, but it made the entire ride much calmer and less worrisome.”

Jadro na sliki iz te knjige (ki sem jo $%@# grmblm hotel pokazati v enem izmed prejšnjih prispevkov) je približno pravokoten enakokraki trikotnik z ojačenimi robovi, prepognjen na pol, in na tem prepogibu je imel našit razmeroma (omenjeni 2" je 5 cm) širok najlonski trak (ki ga omenja navedek). Na sliki je zgoraj zaključen z zanko in tam vpet na dvižnico (na sliki ni napet na zadnjo pripono, čeprav v navedku omenja to). Zadnja roglja sta s polmetrskima kosoma vrvi napeta na oba ogla na ograji na krmi. Srednji, sprednji spodnji ogel (zanka na spodnjem koncu omenjenega traku pride pol metra nad bum, meter više od zadnjih oglov jadra, in je potegnjen okrog jambora, zraven pa še stabiliziran z vrvjo na obe strani barke. Če se spomnim osnov statike, bi odriv vetra v stran za izravnavo barke močno potisnil v stran tudi spodnji prednji rogel barke in stabilizacija v vrvjo na stranico barke bi to silo prenesla veliko lepše kot če bi bilo jadro le napeto naprej na jambor. Jadro je zelo močno zategnjeno (eden izmed predlogov je bil celo, da ga narediš iz vezane plošče), da nikakor ne more trepetati, zato tudi tako močan obšiv.

Ko hitrost vetra narašča, najbolj narašča sila na prvi rogelj in od tam do jambora (spomnimo se - sorazmerno s kvadratom hitrosti vetra), zato tudi taka ojačitev prvega roba.

Ta slika od tvojih je najbližja, vendar utegne biti to sidrno jadro premajhno, zlasti, če bi bilo treba podreti senčno streho na krmi (izravnati mora višji premec, večji del vetru izpostavljene kabine na premcu, roj prvo jadro in še jambor pred težiščem lateralnega plana). Na tej sliki je dvižnica nekako pripeta na zadnjo pripono, kar je komplikacija za dviganje in spuščanje zlasti pri jadrnicah z dvema priponama (ali A konfiguracijo) na krmi.

Razlika pri tistem, kar sem zgoraj opisoval pa je predvsem v tem, da bi bil zadnji rogelj jadra podaljšan navzdol za polovico vrvi na tejle sliki, s čimer je bila hkrati povečana površina jadra, proti krmi premaknjeno njegovo težišče tudi, če dvižnica ne bi bila povezana na zadnjo pripono in najbrž še olajšano nameščanje, ker je nižje zadnji rogelj lažje dosegljiv (recimo za nameščanje distančne palice).

To z ojačitvijo in trakom po sredini je verjetno tudi precej enostavneje od (kakovostnega) šivanja tretje ploskve pred 'plužni' del. S primerno močno tkanino, ojačenji na robovih in onemogočenim nihanjem spodnjega spregnjega vogala bi moralo preživeti meltemi (pa najbrž še kaj več).

Ups - res je ena slika za kup besed... upam, da se je vseeno dalo razumeti.

[Marjan Tomki]

Pozdravljeni,

Na spodnji povezavi najdete priročnik kako jadrati v nevihti.... Mislim, da se splača v zadevo malo poglobit, ker nikoli ne veš kje te kaj čaka. Prijetno branje, pa čim manj prakse ;) Še vedno velja pravilo... spremljaj vremensko napoved pa rep med noge če se prične kaj kuhat. Se obnese ;)



Lp Andrej

Slika in ostalo okrog sidrnega jadra, kar sem jaz prej zgoraj navajal, je tamle gori na strani 94 in okoli nje. (Zdajle bi lahko krepko oklestil nekaj svojega prejšnjega pisarjenje... ampak zdaj ne utegnem več)

[MicTic]

Hoj! Da se pohvalim!
Včeraj sem dopbil od Podunovca SUPREM SAIL prototip sidrnega jadra!
Joško ga je že videl toda žal ga nisva mogla preiskusiti.
Moja barka je še delno konzervirana, tako, da nisem uspel danes izpluti in ga preiskusiti. Joško pa je itak sedaj Grk!
Komaj čakam, da ga preiskusim in vam poročam in Podunavcu kako deluje.
Na prvi pogled je kar OK, toda takoj smo ugotovili, da nekaj dodelav še bo....
Lahko pa to naredimo tudi na kaki drugi barki.

[MicTic]

V soboto sva z Marjan Tomki eksperimentirala s sidernim jadrom. Sicer na privezu. Toda nekaj izkušenj in idej sva dobila. Čakam njegovo ekspertizo in slikice, ki jih je obljubil!