Plezanje na jambor

[1stofficer]

Al pa ce imas forspan za vlect, ki ni zvit pac pa je raven. Tak bi sel lepo v jambor.

To s starim kablom seveda je resitev le da mors pptem podirat se na primer luc in vse na novo napeljevat. Mene na jambor ne vlece, tamal pa ni vajen takega dela tako, da je ta opcija odpadla.

[Nikola T.]

Boš sam ugotovil, da se to med vrvmi ne počne s foršpanom, razen če ima jambor ločen kanal za kable.

Po toliko letih je plastična luč na jamboru dotrajana, kontakti v luči pa so ponavadi itak zanič, tako da ni slabo vsaj na novo zvezat in dobro zaščititi.

Imaš relativno majhen jambor in te nima bit kaj strah, če se pravilno varuješ. Kar sam pojdi to narest, boš vsaj videl kako je to zgoraj narejeno. Potrebuješ samo dober sedež, ki ne žuli.

Mene žena sama gor potegne s sidrnim el. vitlom in daljincem, varuje ter spusti, ko končam.

[Bavarko]

Kje imaš kabel od VHF antene, a ni tudi v istem kanalu kot kabel od lučke?
https://support.seldenmast.com/files/14 ... -557-E.pdf
Kot sem ti napisal v eni drugi temi, uporabi namenski kanal, ki je ob kanalu za jadro.
Preden greš gor si zrihtaj koščke pene, nekaj kar ne bo razpadlo po par letih, da jih boš tlačil v kanal od kablov, da ne bo kabel zašel v kanal od jadra. Tako je predvidel Selden. Lahko na tleh poskusiš kakšni kosi ti ustrezajo, da jih še lahko stlačiš skozi kanal od jadra v kanal od kabla, da držijo kable v luknji in da kasneje ne padejo ven, ravno prav na tesno morajo not.
Pripravi si orodje v obliki debelejše žice, pravilno upognjene.
Nekaj takega, kot jer natej sliki: https://varos.hr/spuzve-za-nauticki-sektor/
Če ne zmoreš na jambor, ga podri, boš delal kot se spodobi. Pa še ostalo inštalacijo boš lahko preveril in zrihtal.
Podret in postavit jambor ni noben bau-bau. Če misliš, da je vredu striman, si zacahni z izolirjem šponarje in to je to. Če ni vredu striman in misliš še to uredit, samo popusti 2 šponarja v prvem štuku, preden dvigneš, ta dva se zategeta zadnja.
Vsakemu lasniku jadrnice bi priporočal, da vsaj enkrat podre in postavi jambor, vsaj tistim, ki znajo poprimnit za kakšno orodje. Prvič bo malo stresno, vsakič naslednjič pa lažje. Izberi si tako marino, kjer vidiš, da to pogosto počnejo. Tam imajo tudi marineroti več znanja in lahko dajo kakšno roko.

[1stofficer]

Jambor je 1A se pravi nima nobenega locenega kanala. Kabl od luci gre po kanalckih levo od kanala za vodila jadra, tam sem potegnil tudi tega za veter. Je napet, da ne bo slucajno zdrsnil ven. V desnem kanalu sta na tesno kot sem ocenil, dve modri spagi, to je vse kar vidim spodaj. Ko pa sedaj gledam tvoj drugi link je mozno, da je to v resnici spuzva o kateri govoris. Se pravi moram tako stlacit se v drug kanal, dobro da si povedal. Ne predstavljam si sicer kako si siguren da ne bo padla ven ce ni zalimana? Je to natlaceno not po celi dolzini ali samo sem in tja? Se to dobi v Kamm recimo?

Jambor sem na tamali barki podiral cisto rutinsko, skoraj vsako zimo. Tega, ki je vecii in tezji se mi pa v resnici ne da. Sem lih menjal barko in je tolk stvari za porihtat, da mi bo zmanjlalo casa. Morda ga bom res enkrat moral, a moram najprej najt tu okoli en resen servis. So pripravni za kaj takega kot moja stara mama v programiranju

[Bavarko]

Ne predstavljam si sicer kako si siguren da ne bo padla ven ce ni zalimana? Je to natlaceno not po celi dolzini ali samo sem in tja? Se to dobi v Kamm recimo?

"Spužve ne limaš, je moraš dat toliko, da stoji na tesno, da ne pade dol. Jaz bi dal košček na vsak meter, meter in pol max.
Ni nujno, da je taka kot na sliki. Mi smo dajali not eno podobno, v katero so bili zaviti določeni deli na jamborju kot zaščita med transportom.
Gledam malo po spletu, morda poliuretanska pena? Samo ne navadne spužve, ta s časom propade in se spremeni v prah.

[1stofficer]

Po poldnevnem trudu, drat z vrha jamborja koncno speljan v kokpit. Skozi palubo je lepo sel skozi obstojec skoznik. Nato skozi cevi, ki gredo od luci do luci v nadzorno plosco, od tam pa po eni drugi cevi v storage in skozi pregrado v kokpit. Je blo kar zajebancije in žongliranja s foršpani, a je k sreči šlo lepo. Sem pa res cvikal kako in kam speljat zico, nikoli namrec ne ves kje je kaka cev in kam gre....

Edin zajeb bi lahko bil, da sem malo prevec na silo vlekel drat skozi cev. Upam, da se ni kje znotraj pretrgal...

Skratka, job done

[modro morje]

Nekje sem zasledil, da novejši mlinčki s polkrožnimi loputkami (tak kot tvoj na sliki) dajejo drugačno hitrost vetra, kot z originalnimi, ta starimi. To sem zasledil na enem angleškem forumu. Vprašanje je pa blo, ali se ta star prikazovalnik (tak kot tvoj) da skalibrirat na nove loputke. V kalibracijskem meniju je menda nastavitev korekcijskega faktorja od 1.0 do najmanj 0.75, nižje pa ne gre, z novimi loputkami bi blo pa treba zadevo nastavit še nižje. Raymarine je odgovoril, da je to pač omejitev starih prikazovalnikov in naj človek kupi novejši (kompatibilen) model prikazovalnika, ki omogoča še nižjo nastavitev.
Point moje zgodbe je, da preden montiraš mlinček na vrh jamborja, kjer bo slabše dosegljiv kot npr. v kokpitu ali domači mizi, bi kazalo malo preveriti, kaj kaže prikazovalnik. To bo najbrž treba izvest s pomočjo enga zanesljivega skalibriranega instrumenta, recimo ročni anemometer. Mogoče ma kakšen forumaš, recimo NT (serviser za Raymarine) kaj takega za posodit ali pa svetovat?

Po moji krajši raziskavi je merjena hitrost vetra na višini 2m od vode kakih 20% manjša od meritve na 10m višine, zaradi profila vetra (trenje pri tleh), seveda je razlika odvisna še od same hirtrosti vetra, pa od valov, itd. Tako da poskus kalibracije kasneje, ko bo mlinček že visoko na jamborju, je še vedno lahko uspešen, če se tole vsaj približno upošteva.

Evo našel forum: https://forum.raymarine.com/showthread.php?tid=6457

[1stofficer]

Nekje sem zasledil, da novejši mlinčki s polkrožnimi loputkami (tak kot tvoj na sliki) dajejo drugačno hitrost vetra, kot z originalnimi, ta starimi. To sem zasledil na enem angleškem forumu. Vprašanje je pa blo, ali se ta star prikazovalnik (tak kot tvoj) da skalibrirat na nove loputke. V kalibracijskem meniju je menda nastavitev korekcijskega faktorja od 1.0 do najmanj 0.7, nižje pa ne gre, z novimi loptkami bi blo pa treba zadevo nastavit še nižje. Raymarine je odgovoril, da je to pač omejitev starih prikazovalnikov in naj človek kupi novejši (kompatibilen) model prikazovalnika, ki omogoča še nižjo nastavitev.
Point moje zgodbe je, da preden montiraš mlinček na vrh jamborja, kjer bo slabše dosegljiv kot npr. v kokpitu ali domači mizi, bi kazalo malo preveriti, kaj kaže prikazovalnik. To bo najbrž treba izvest s pomočjo enga zanesljivega skalibriranega instrumenta, recimo ročni anemometer. Mogoče ma kakšen forumaš, recimo NT (serviser za Raymarine) kaj takega za posodit ali pa svetovat?

Hmmm zanimivo.... hvala za opozorilo

[Nikola T.]

Na merjenje hitrosti vetra na jadrnici vpliva preveč faktorjev, da bi bila lahko hitrost vetra ABSOLUTNO natančna niti za to ni nobene potrebe. Merjenje hitrosti vetra na jadrnici ti je v pomoč pri iskanju področja z več ali manj vetra, nastaviti jadra, iskati najbolj ugoden kot jadranja, odločati se za jadra, krajšave... in za to, ko spoznaš svojo barko ne potrebuješ absolutne natančnosti, kajti odstopanje od absolutne vrednosti je za te potrebe popolnoma nepomembno in zelo majhno. Kljub vsemu pa je RELATIVNA NATANČNOST v uporabnem območju za jadranje zelo visoka in linearna.

Še na nobeni barki nisem korigiral hitrosti vetra na instrumentu, ker za to ni bilo popolnoma nobene potrebe, niti tega od mene še nikoli nihče ni zahteval.

[modro morje]

... in za to, ko spoznaš svojo barko ne potrebuješ absolutne natančnosti, kajti odstopanje od absolutne vrednosti je za te potrebe popolnoma nepomembno in zelo majhno. ... Še na nobeni barki nisem korigiral hitrosti vetra na instrumentu, ker za to ni bilo popolnoma nobene potrebe, niti tega od mene še nikoli nihče ni zahteval.

Hm Hm. Zdej tuki na forumu je zbor ljudi, ki jim različne stvari na barki različno mnogo pomenijo. Recimo jaz sem mnogo let plul z očetom in njegovo barko, ki je ljubiteljsko dodajal instrumente, in potem ko je po par letih vsak crknil, je zagovarjal teorijo, da je edino obratomer pomemben, mogoče zato, ker je ta edino še deloval. Eni morjeplovci uživajo v mnogih (delujočih) instrumentih, drugi pa trdijo, da ne rabiš nobenga, še posebej za veter ne, ker delajo vse po občutku, ki so si ga pridobili v mnogih letih.
Ampak če "absolutno" oziroma "relativno" (v procentih) pogledamo na problem instrumenta za veter, za kar naj bi šlo v tej temi: moj namig je, da bo instrument morda kazal 30% več vetra, kot v resnici piha. Jaz kot strojnik bi rekel, da je to veliko odstopanje. Kak umetnik bi mogoče rekel, da je to malo. Spet tretji bo pa rekel, da število procentov sploh ni pomembno.

[Nikola T.]

Odstopanje kot ga omenjaš se lahko pojavi, če so ležaji iztrošeni in se anemometer ne vrti prosto.
1stofficer ima novo vetrovnico, zato te bojazni ni.

[1stofficer]

Odstopanje kot ga omenjaš se lahko pojavi, če so ležaji iztrošeni in se anemometer ne vrti prosto.
1stofficer ima novo vetrovnico, zato te bojazni ni.

Nekaj nazaj je bilo omenjeno, da se zna pojavit razlika v natančnosti prikaza med novo vetrovnico in starejšim instrumentom. Jaz te zgodbe ne poznam, samo povem kar sem prebral.

Se pa strinjam, da natančnega prikaza za rekreativno jadranje ne rabiš. Jaz bolj kot kaj drugega gledam smer in okvirno hitrost da vem kdaj je treba krajšat. Sicer za krajšavo imam že malo občutka, za smer pa nikakor. Vem da ga eni imajo na pol na pamet jaz žal ne.

[Marchi]

Za jadranje in nastavitev jader popolnoma zadostuje Boforova (Beauforova) lestvica, ki je pribl. tretjinska glede na m/s in četrtinska glede na vozle.
0-1 bofor - nč od nč
2-4 bofore - užitkarsko jadranje s polnimi jadri
5-7 boforov - šporno jadranje (krajšanje jader)
8+ boforov - zahtevne razmere
Zahtevnost vetra je odvisna od smeri plutja (navidezni veter!)
https://www.slosurf.com/tabela-jakosti-vetra/

1stofficer, kako in zakaj imaš težavo z določanjem smeri vetra. Če bi to držalo, bi se že 100x prevrnil. Verjetno misliš tiste male spremembe smeri? Za tisto je najboljši windex ali pa trak na priponi.

[1stofficer]

Za jadranje in nastavitev jader popolnoma zadostuje Boforova (Beauforova) lestvica, ki je pribl. tretjinska glede na m/s in četrtinska glede na vozle.
0-1 bofor - nč od nč
2-4 bofore - užitkarsko jadranje s polnimi jadri
5-7 boforov - šporno jadranje (krajšanje jader)
8+ boforov - zahtevne razmere
Zahtevnost vetra je odvisna od smeri plutja (navidezni veter!)
https://www.slosurf.com/tabela-jakosti-vetra/

1stofficer, kako in zakaj imaš težavo z določanjem smeri vetra. Če bi to držalo, bi se že 100x prevrnil. Verjetno misliš tiste male spremembe smeri? Za tisto je najboljši windex ali pa trak na priponi.

Ne znam po obcutku dolocit smer vetra. OK priblizno ze ampak ce ne piha ful, moram gledat windex, trakce ali najraje instrument, da tocno dojamem smer. Smer pac rabis, da natrimas jadra in vidis spremembe. Sicer mikro trimanje delam po mustrinih in obnasanju jadra in ladje.

Eni stari macki vem da smer vetra tocno cutijo, ne vem kje, na faci najbrz

Drgac pa sem se vozil tudi do 30kt s first 21.7S AWS. Potem sem pospravil jadra. No, OK pri 30 glavnega raje nisem odpiral, saj sem bil sam in je takrat precej vec dela in moznosti, da gre kaj narobe. Flok samo par kvadratov in je slo preko 6/7 kt.

[alesjo]

Zame je na jadrnici najpomembnejši windeks in seveda nižje tudi trakci, istrumentov ne maram niti videt, ker sčasoma nastanejo samo problemi in najboljši občutek je veter v laseh če las ni pa čutiš na koži