VRVI - življenska doba

[NASA]

Zanima me kakšna je življenska doba vrvi?

Pri dvižnicah in ostalih palubnih vrveh vidiš, če je kje obrabljena in jo zamenjaš.

Kaj pa pri sidrnih vrveh? Kdaj je čas za novo?

Z barko sem dobil tudi sidrno vrv, katero sem ob obnovi pozorno pregledal. Nikjer ne kaže znakov poškodb ali česa podobnega. Ker pa bi rad mirno preživel čas na sidru, se poraja dvom, če je vrv OK? Ne vem niti starosti, niti vrste materiala. Vem samo da je vita.

[Marchi]

Težko vprašanje! Odvisno od materiala, časa uporabe itd.
Vglavnem pa je tako, da ko vrv postane trda in je težko z njo rokovati, je čas za menjavo.
Sidrne sicer običajno niso kritične, ker so večinoma spravljene v sidrnem prostoru in vidijo zelo malo UVja. Pa tudi, če se uporabljajo samo za sidranje, to ni prav pogosto in niso zmatrane zaradi tega. Recimo ena dvižnica, ki lahko drži jadro na jamboru 15 let, ker se pač jadra nekomu ne ljubi čez zimo pospravit, je pa precej bolj pretegnjena.
Če pa si v dvomih, pa zamenjaj, pa je mir za 10 let.

[Marjan Tomki]

@Marchi: Lahko vprašanje, ampak odgovor ni enostaven

Splošno

Kazalo Vrvi, vozli, privezovanje... že obravnava precej tega, kar te zanima (čeprav ni mogoče popraviti povezav, ki niso več veljavne, tudi povezav na slike).

Mimogrede, čeprav meni ne pokaže slik vozlov, so povezave na animated knots pod imeni vozlov (20220705, danes) še veljavne.

Več izmed teh povezav obravnava tudi običajne materiale, iz katerih so vrvi, njihove lastnosti in primernost za različne vrste uporabe (privezne vrvi in sidrne vrvi morajo biti nekoliko elastične da blaže sunke, vrvi za nastavljanje jader pa zlasti za tekmovanja čim manj; za vrvi za mrtvo sidro - korpo-morto - želimo, da potonejo, za vrv za pobiranje padlega s krova pa da plava, ipd.).

Poleg materiala, konstrukcije (vita, pletena, jedro paralelnih niti z opletom, pleteno ali vito jedro z opletom...) vplivata tudi način rabe in vzdrževanja. Če postane vrv trda, jo morda - preden jo zavržeš - vzemi domov, za kak dan namoči v kopalni kadi ali čem podobnem, da se znebi soli; če dodaš sodo bikarbono, bi se morala znebiti tudi vodnega kamna.

Za redno vzdrževanje je pri tekmovalnih jadrnicah zahteva, da se po vsaki plovbi temeljito sperejo (vsi mehanizmi, vsa uporabljena jadra in vse uporabljeno vrvje, razen če ima kdo denar za nov komplet za vsako tekmo) s sladko vodo, preden jih posušimo, saj so kristali soli trdi in ostrorobi (torej kockice; slika iz Vikipedije): ,
Če so v posušenih vrveh med nitmi, ko se te gibljejo, jih ti ostri robovi po malem grizejo. (Mimogrede, podobno velja tudi za plezalne vrvi in peščeni drobir.)

Izkušnje

Pretrganja, na katera sem naletel do sedaj, so bila zaradi preguljenja ali zaradi preobremenitve. Do preguljenja je najpogosteje prišlo ob vzvalovanem, kjer se je kaka vrv drgnila ob kaj grobega (npr. ob močno vzvalovanem ob rob v protizdrsne žlebiče macesnove deske na robu plavajočega pomola, ali ob rob pomola iz ostrih skal ali grobega betona na morju - kot pila ali žaga), do pretrganja zaradi preobremenitve pa je prišlo v pašnjaku (na mestu kjer zanka stisne vrv - vozel je na preobremenitev najbolj občutljivo mesto) ob močnem toku (4 vozle ali tudi več) ob velikih padavinah na Zbiljskem jezeru na reki Savi). V teh primerih so bile jadrnice privezane z več vrvmi in nismo nobene izgubili.

Test starih vrvi

Stare plezalne vrvi s(m)o nekoč davno "testirali" s tem, da so se novinci na njih učili prestrezati padajoče breme (ki ni bilo živo). Nimam pojma, če zdaj še kdo ima kako tako urjenje in zanj uporabi stare vrvi, ker imam zdaj premalo stikov s plezalci.

Če se sprašujem, ali bi kako vrv zavrgel, jo vedno pretipam in če na vrvi z opletom kjerkoli otipam šibka mesta na jedru, tisto vrv za tisti namen zamenjam. Kosi so lahko še uporabni za kaj nekritičnega. Včasih so iz takih kosov pletli bokobrane, zdaj znajo biti uporabni za to, da se na njih novinci učijo vozle in tega, kako prepoznaš, da je z vrvjo kaj narobe.

Če je poškodovan oplet, gre za obrabo zaradi guljenja, pri čemer je nosilnost jedra nedotaknjena. Če je to v štoperju, včasih - če si pustil dovolj vrvi - lahko premakneš, kje na dvižnici bo ta privezana na jadro in če lahko, prestaviš to mesto, s tem pa pride v torno obremenjeni del (v štoper ali na vinč) še ne obrabljen del vrvi. Jaz praviloma pustim dovolj vrvi za vsaj en tak premik.

Če se taka poškodba najde pri sorazmerno novi vrvi, je treba razmisliti, ali je tisti tip vrvi (ali tisti izdelovalec) primeren za tako rabo. Če je vrv sicer dobre kakovosti, je treba najti mesto, kjer pride do take obrabe, in poskrbeti, da do tega ne bo več moglo priti (zgladiti ostra ali groba mesta, različne anti chaffing zaščite itn.)

Uporabljam še nekaj starih vrvi, ki "nočejo crkniti". Nanje sem na kavelj obešal različna bremena, plezal na vse to in skakal po tem - in če se ni strgalo, imam (na nekritičnih mestih) v uporabi še nekaj kosov precej starih vrvi.

Sicer bi me hudo zanimalo, če bi za stare vrvi lahko našel koga, ki ima primeren dinamometer, na katerem bi lahko izmerili pretržne sile na vzorcih, in če bi nam ljudje, preden jih zavržejo, dali kak kos takih v preizkus (in morda še podatek, kdo jih je naredil in kak material in tip je bil).

Klubske barke

Pri nas (klubske barke več klubov) so v rabi zelo različne vrvi (izjemoma tudi kakšen kos Hofer itn.), od katerih nekatere ne zdrže niti eno sezono, nekatere z malo razbarvanja več let (Vrvarstvo Zupan vsaj 5), druge razen na kakem mestu s stalnim drgnjenje pa po nekaj desetletij ne kažejo nobenih težav ne z obrabo, ne z občutrljivostjo na okolje (sonce, voda, peščeni drobir in sol), ne s trdnostjo. En kos 8 mm vrvi, s katerim je v Bohinju zdaj že nekaj let privezan klubski kanu, je iz ok. l. 1976, kupljen v Ljubljanski (žal blagopokojni) vrvarni kot "bela" (neobarvana) najlonka za pomožno vrv pri alpinizmu in mislim da je konstrukcije jedro paralelnih niti z opletom.

Preden sem jo prenamenil za sedanji namen, je bila v rabi za marsikaj (pomožna vrv pri alpinizmu, kasneje za plezanje za vajo po vrvi z vozli) in pred začetkom rabe za privez kanuja sem jo tudi preobremenil s toliko, kolikor sem si upal obesiti na kavelj, na katerega sem nataknil (da se ne bi izpulil). Če je suha, je malo trda (in ji bom čez zimo najbrž privoščil eno namakanje v sodi bikarboni).

Podobnega videza (belo, oplet z jedrom iz vzporednih niti, nekoliko elastično) so 5 mm vrvi, ki so bile na tistih 15-15 mini-12, ki so bile na novo narejene ok. leta 2007. Precej teh vrvi je nekdo preventivno zamenjal (jaz sem pobral vse kose) in vse vrvi, s katerimi so jih zamenjali, so zdaj (nekatere po enem, druge po dveh ali treh letih) videti v slabšem stanju od omenjenih izvirnih belih. Nekatere od nadomestnih so razbarvane od sonca, druge imajo otipljive poškodbe jedra, tretje hudo obrabo opleta, kjer se izvirnim še nič ne pozna.

Seveda sem povprašal, od kod so prišle, in odgovor je bil, da so bile "darilo Elana", ampak doslej ni bilo mogoče ugotoviti, od kod so prišle v Elan.

Od sodobnih so mi cenovno ugodne Simond-ove (meni je znan kot izdelovalec vrvi za plezalce) iz Decatlona (3 mm poliamidna vrvica ima deklarirano varno obremenitev 250 dN (toliko je teža 250 kg), za 4 mm pa se ne spomnim točno, koliko je. Iz take 3 mm vrvice ima zdaj NASA narejenih nekaj malenkosti na svoji barki (mislim da reči, ki jih je treba povezati, povezujeta vsaj 2 zanki, kar bi pomenilo 4 vrvice, to pa da je varna obremenitev snopa okrog ene tone, kar je najbrž že nepotrebno preveč - sem pa z zanko in vozličkom simuliral soft shackle. Zdaj imam igle za vpletanje in mislim, da si bom namesto zavozlanih to popravil tako, kot je opisano na animated knots.

Kaj pravijo pri Seascape

Na nekaj jadrnicah Seascape je bilo zanimivo, da so marsikje, kjer bi morale biti razmeroma velike sile, razmeroma neugledne tanke vrvi. Seveda me je zanimalo (že zato, da ne bo kak lastnik "preventivno menjal" s čim neustreznim. Med ostalim sem pregledal (več različic iz različnih let) navodila in specifikacije v njih, pa tudi povprašal. Izkazalo se je, da so neugledne sive tanke vrvice in zanke z vozlički na koncu dinema (vrvice in škopci iz vrvic - soft shackle).

Član JKB, ki dela v Seascape, je povedal da pri njih uporabijo najcenejši material, ki zdrži to kar je treba - vključno z vsemi varnostnimi faktorji, torej tudi za vse preobremenitve zaradi slabega vremena, športne rabe itn. Tam, kjer je to potrebno, lahko pomeni tudi zelo drag material ali postopek izdelave. Ampak, npr. dinema neke dimenzije bo samo tam kjer je treba - na primer samo med škripcem vanga in bumom, ali med drugim škripcem in sedežem pete jambora, vrvica ki povezuje kolesca škripca in rakec zanjo - kjer je sila deset ali večkrat manjša - pa bo iz drugega materiala in imela le potrebno - npr. desetkrat manjšo varno obremenitev.

[Kovač]

Naj povem svojo izkušnjo.

V soboto pridem na barko in je bila vrv zadnjega štraja v kokpitu na tleh .
2/3 od vrha jambora navzdol imam zajlo, potem pa škripec preko katerega gre vrv z zatego na levo in desno stran zrcala.

Barka je letnik 2003 in je bila še verjetno prva...

Tri dni pred tem sem še jadral in to kar konkretno, potem pa najdem strgano na tleh, ob prihodu na barko. Večje sreče skoraj ne moreš imet .

V soboto ob 9-ih , ob prihodu vidim kaj se je zgodilo in takoj akcija. Sailing point Izola in gospod tone mi je naredil vse novo z vpletkami. Dinema skupaj z zatezno vrvjo preko škripca in štoperja me je prišlo 120€ .
To je 0,0000000€ v primerjavi, da bi mi padel jambor.

Zato, pri ključnih vrveh prosim ne šparajte in ne odlašajte z menjavo.

[Nikola T.]

Moj kolega je jadral nekaj malega v prvih dneh dopusta prvič na svoji novi 57" barki. Po nekaj dneh je bila dvižnica glavnega jadra uničena držalo jo je samo še nekaj nitk. Vrv je pojedlo na sedlu škripca. Verjetno se je stalno podajala naprej nazaj zaradi obremenitve in prevelilega raztezka. Za večja plovila je za dvižnice jader obvezno potrebno uporabiti Dynema vrvi prav zaradi tega.

[Bavarko]

Dvižnice so obremenjene, v večini primerov, na štirih točkah.
Po obremenjenosti, najbolj na točki, na vrhu kjer pride iz jamborja, nato na štoperju, nato pod jaborjem kjer pride ven in zavije proti kokpitu in najmanj na organizerju.
Če želimo podaljšati čas uporabe in če imamo dovolj dolgo dvižnico, jo po nekaj letih, ko vidimo malo obrabljenosti na najbolj obrabljeni točki, samo skrajšamo. Tako prestavimo točke obremenitve.

Vse vrvi na barki postanejo trde zaradi soli, ki se z leti nabere v vrvi.
Vsaj vsaki 2 leti priporočam pranje vrvi v pralnem stroju, z malo neagresivnega detergenta, na 40°C in brez centrifuge. Po sušenju bodo spet kot nove.
Za to potrebujemo kar nekaj tanše vrvice, ki jo potegnemo v jambor za lažjo začasno menjavo.

[Kovač]

Dvižnice so obremenjene, v večini primerov, na štirih točkah.
Po obremenjenosti, najbolj na točki, na vrhu kjer pride iz jamborja, nato na štoperju, nato pod jaborjem kjer pride ven in zavije proti kokpitu in najmanj na organizerju.
Če želimo podaljšati čas uporabe in če imamo dovolj dolgo dvižnico, jo po nekaj letih, ko vidimo malo obrabljenosti na najbolj obrabljeni točki, samo skrajšamo. Tako prestavimo točke obremenitve.

Tole je pa dobra finta, čist preventivno bom to naredil

[polanc]

Dober spoj med novo in staro vrvjo ti želim ob menjavi sicer boš tud jambor podiral..

[Marchi]

Dvižnice so obremenjene, v večini primerov, na štirih točkah.
Po obremenjenosti, najbolj na točki, na vrhu kjer pride iz jamborja, nato na štoperju, nato pod jaborjem kjer pride ven in zavije proti kokpitu in najmanj na organizerju.
Če želimo podaljšati čas uporabe in če imamo dovolj dolgo dvižnico, jo po nekaj letih, ko vidimo malo obrabljenosti na najbolj obrabljeni točki, samo skrajšamo. Tako prestavimo točke obremenitve.

Tole je pa dobra finta, čist preventivno bom to naredil

Pri pranju so dali not malo mehčalca. Ampak drži se nasveta Bavarka!
Niso pa toliko drage, da jih vsakih 10+ let ne bi menjal. To si že ugotovil.

Najmanj kar sem naredil, sem ob pranju tenderja na koncu sezone, v njem namočil vse privezne vrvi in škote z malo žajfnice.

[MKN]

Jaz vse vrvi, ki se jih brez težav sname, ob koncu sezone za en dan namočim v lokalni potok in posušim na soncu.
Enako naredim tudi z jopiči.
Sol dobro izpere.

MKN

[NASA]

Dober spoj med novo in staro vrvjo ti želim ob menjavi sicer boš tud jambor podiral..

Kako pa to prakticirate? Poviješ obe vrvi z izolirtrakom ali so kakšni drugi pristopi?

[Grega295]

Dober spoj med novo in staro vrvjo ti želim ob menjavi sicer boš tud jambor podiral..

Kako pa to prakticirate? Poviješ obe vrvi z izolirtrakom ali so kakšni drugi pristopi?

Z močnim sukancem konkretno pošiješ skupaj oba konca + lepilni trak (ampak ne toliko, da spoj ni upogljiv ali preveč debel).