Letos smo planirali odhod sredi julija in upali, (dva odrasla in en pes) da bomo zadeli vreme, ki se kar ne da več napovedati, kot nekoč.
Vse je napakirano, parkirano in v zelo ranem jutru odvezano. Odhod iz Lucije. Sonček še ni vstal!
Prvi cilj je sedaj že tradicionalno Rovinj. Ponavadi smo tukaj še prezgodnji za prijavo-odjavo. Levo od fotke na bencinski postaji še dotočimo gorivo in odidemo na carinski pomol.
Okoli polotoka mesta Rovinj smo malce dirkali s tole plivarico. Odhaja na privez, da odda nočni ulov. Posadka gre na zaslužen počitek in bodo zvečer zopet v akciji.
Privežemo na carinski pomol. Tam v kot, da ne motimo in bomo izkoristili čas še za en sprehod. Poleg gumenjaka, ki ima bolj žalosten izgled. Na pol napihnjeni tubusi, prašen, pokakcan, obraščen .... Oblast ga očitno ne uporablja prav pogosto.
Kot povsod je tudi tukaj nekaj bark za "pogledat". Pri tej mi je bilo všečno vpetje proti sončne tende. Lepo zgoraj v strehi. Ko potrebuješ senco samo pritisk na gumb in obratno.
Prijava na Policiji in kapetaniji b.p.
Prošnja policajki, če lahko ostanemo še nekaj časa privezani je dala odgovor, "do kolko očete, jer nema puno gostiju". Madonca pa sredi julija smo. Malce nenavadno!
Pot preko Kvarnerja je minila v dolgočasju. "Hvala bogu", kdo pa potrebuje težave?
Juhuhu, dobra dva tedna sta pred nami in začelo se je zelo obetavno. Mirno, bonaca in še malo pa bomo na....
Smo že na njem. Odkar ima malce bolj urejen pristan, voda in itd..., ne gremo mimo. Dan dva ko gremo dol in dan dva ko gremo gor.
Obisk morjeplovskega člana gaso-ta se je potegnil, ker sva si imela toliko za povedat.
Njegova pedantnost se vidi na vsakem koraku. Še obvezen transportni voziček je skonstruiran in vrhunsko izdelan samo za Susak.
Akcija! Hladilnika sta prazna, pa želodci tudi. Temu se pravi pa gastro dopust, samopreživetje v naravi. Hahahaha! Lovi se na školjke.
Izplen ni bil slab!
Zato je bila pa noč obupna.
Zmeraj se najde nekdo, ki ima druge za bebčke. Na tem najetem katamaranu se je izživljal en rus skoraj do jutra.
Spajdašili so se še s sodenjo barko in je šla noč v nič.
OK, bi se verjetno pridružil, če bi bil žur, toda pijanooooo dretje brez veze, polivanje pijače, ..... Seveda sem jih okregal, očitno sem si samo jaz upal, ostali navtičarji samo nemo zmajevali z glavami, pa brez učinka. Pijane buče nekulturne!
Jutranji pregled in sprehod je bil super. Žal nisem vzel fotkiča s seboj, pozabil, "star človk je revež", da bi vam tukaj predstavil vzorno urejene susaške vinograde.
Ta "domača naloga" ostane za naslednjič.
Tanker je pripeljal svežo pitno vodo, kar morava videt od blizu.
S tole barko je pa prišla oblast. Kapetanija z malega lošinja. Eden od njih me je poprosil, ja, tako vljudno, če lahko opravita kontrolo dokumentov mojega plovila itd. Jasno, da jima dam vse dokumente, pa me povabita na službeno plovilo v "hladovino". Opravita svoje, me pohvalita, ker da imam vse lepo pregledno urejeno. Vsaj nekdoo me pohvali, hihihihi.
Poslovimo se s Suska in odidemo v lošinjski zaliv.
Nadzornica vplovljavanja,
skače z desnega boka,
Da ima nadzor še na levem boku.
Lošinj, Ilovik, Grujica, ...
Ribiška barka ob Grujici. Kar idilično! Škoda , ker se ne zastavimo, morda drugič.
Že napenjam mišice v okolici Ista. Ker se mora vsak dan jesti, moram vsak dan loviti.
In meni je to težko, kajne? Hihihihi!
Porcijaši! Najboljša velikost arbunov je taka, da je eden dovolj za eno osebo.
Ta je še isti, da ne bo kdo preveč rib naštel.
Ta je pa drug. Tule smo pa že na začetku dugega. Pri signalu sredi vode je 5-7m. Do dugega se spusti skoraj do 40m, proti Zverincu do 50m globine. Sami spusti in vzponi pod vodo. Raj za ribiče. Je pa res, da je tukaj prehod na vzhodni ali zahodni del Jadrana. Tu se lovi do 9h pol desetih dopoldan, ker je kasneje čez dan preveč prometa. Valovi itd ...
Ker se lovi v kotanjah kjer je pesek, so ulovi Paukov kar pogosti.
Gurmansko je ocenjena kot zelo dobra riba in je logično, da gre z menoj.
Dobro uspela fotka še opletajoče ribe. Sicer se potrudim, da lovino čimprej usmrtim in dam v hladilnik.
Čiščenje rib poteka v družbi. Da malo "počakulamo", ko pravi dalmaši.
Ljudje v družbi, psi v družbi, ribe v družbi, ni da ni.
Pozno popoldne se je potrebno sprehodit. Kam drugam kot na vrh otoka. Iz uvale Dumboka proti vasi Dragove na dugem.
Vmes naletimo na neko moderno gradnjo. Stolpiči z malimi okni in teraso na vrhu.
Stolpiči, novogradnje sredi hriba, v klancu, na samem. Že vedo kaj delajo! Razgled pa enkraten, to pa je, ni kaj!
Avtobusna čakalnica za vas Dragove, z najlepšim razgledom daaaaaaaaaleč naokoli.
Poglejte kam se vidi, imam prav? Carsko! Tukaj bi zame vsak avtobus prišel prekmalu.
Zbiralnik vode na vrhu in čudovita panorama. Čisto zadaj kot črta je masiv Velebit.
Mrak je že, prst na sprožilcu fotkiča, cvet , nastalo je pa tole.
Naslednji dan gremo proti Ižu. Malo se je ribarilo na severu Iža, zgodaj popoldan pa še nasproti Velega iža. Lepo mirno morje. V smeri proti Ugljanu nekaj čofota po vodi. Kaj je to? Plavalci!!!!
Tamle daleč, pred otočkom Rutnjak, se vidi en napihljiv kajak. Ta naj bi spremljal dva plavalca, pa je pri veslanju skoraj spustil sapo. Pa ne čolniček, veslač je omagal.
Prihaja tudi večja ladja, avtobus na morju, ki vsakodnevno vozi in drži povezavo s celino.
Lahkomiselnost plavalcev! Sploh ne bom komentiral! Par čez rit, pa domov poslat. Tako bi bilo potrebno.
Ribe za kosilo zelo teknejo, kapitanu, mornarki,
in kot priboljšek med briketi tudi psički.
Naslednje jutro so imeli najprej gostijo z desne,
in nato še z leve delfini. Ponavadi je mirnejši ribolov še kako urco po njihovem obisku .
Potem pa zopet krene. Kar v redu grill kandidat !
Še eden.
Privezani na koncu, na rivi v Velem ižu dočakamo tole utrujeno barkačo.
Žal se ji nevzdrževanje pozna. Vsakih nekaj minut slišim pretakanje vode. Ker so še nekaj pred tem pekli na barki, sem menil, da pomivajo posodo. Pa to pretakanje vode ni ponehalo. Grem gledat in najdem vzrok. Kalužna črpalka vrže vsakih pet sedem minut nekaj litrov vode.
In tako celo noč. Le kako se upa s tako barko na morje. Kaj če črpalka krepa? Bo na roke vodo črpal? Kdo ve??
Naslednja postojanka je blizu Zaglava. Na poti do tja je najjužnejši rt Iža Parda, presenetil s svojo negostoljubnostjo do ribolova. Samo vabo sem porabil brez veze. Je že tako prav. Že tako mora bit!
Ker potrebujemo vabo jo grem lovit.
Ne moti! Črvolov v izvajanju.
Ki se je uspešno zaključil z nekaj primerki. Tule je eden.
Namenjen je ribolovu, črv namreč, in svojo nalogo dobro izpolnjuje.
Jutranji sprehod po otoku in takoj nato v "črnogorski fitnes". Kdor ne ve kakšen je, povem, da je to "izležavanje do bolova" . Po možnosti, da nate sije jutranje sonce itd ...
Drugi del posadke pa v vodo plavat. Ribolov se izvaja brez prestanka. Tu se prvenstveno dobi malo prijemov, če pa so so lepi riboni ali orade.
Nekateri znanci pa z drugačnim načinom lova, podvodnim, uplenijo čisto drugačne ribe.
Letos je bilo za opazit tudi malo več pajkov kot sicer.
Na "naš" privez je zaplula še ena iz naše "kategorije". Skoraj tradicjonalno srečanje postaja tukaj.
Vsako leto se tukaj dobimo in malo poklepetamo.
Seveda, klepetamo s posadko, ki je sestavljena iz Dalmatincev. Sama ladja je pa last nizozemske družine in je stara skoraj 50 let. Tudi pluje pod NL zastavo.
Večer, že tako mirno vreme se je še umirilo.
Polna luna je že vstala.
Posadka opravlja jutranje zadolžitve.
Pse se vozi na obalo lulat. In to večkrat na dan.
Najina psička je na boljšem. Njej ni treba čakat, da jo bo kdo peljal na obalo. gre kar sama kolikokrat hoče. Vmes pa še malo prekontrolira bližnjo in dalno okolico.
Po treh dneh je čas za spremembo lokacije. 50 let star dizajn ladje in ona je še zmeraj lepotica. Taka oblika je brezčasna. Pa še lastniki jo držijo v kondiciji.
Pa tako lepo je bilo tukaj. Saj je še zmeraj, toda zdaj gremo zopet proti severu.
Kopanje in ribolov je redni vsakodnevni program.
Za pripravit popoldansko kosilo so kot nalašč tele luknje. Če je prevroče greš pa še malo nazaj v senco.
In se pojavi junak na vrhu.
Dolgo je zbiral pogum za skok s take višine. Njegova druščina ga je spodbujala, potem pa že priganjala, a bo al ne bo, ker ne mislijo čakat, ....
Pa je skočil! Hraber , ni kaj!
In je odplaval proti svoji družbi. Povedal je da je z vrha grozno gledat, da je to počel prvič in tudi zadnjič.
Tako je bilo mirno, da je kar "bolelo". Zvečer!
Luna, fantovsko sonce, gre na nebo. Počasi se končuje ribolov za danes.
Rano zjutraj pa plujemo proti Istu.
Vmes se malo zaustavimo in ribarim. Tam nekje pri 20-25 metrih globine že zagledaš ulovljeno ribo.
To je pa že skoraj na gladini.
Odločil sem se, da grem po vzhodni strani Molata, ker je nekaj dobrih ribolovnih pozicij na južno vzhodni strani Molata. Tule je pretežno plitvo, toda kjer je barka pa že zelo razgibano. Dva mala otočka s svetilnikoma, Kamenjak, Vrtlac in dinamičen teren od 10m do 30. Od 10m proti vzhodu do 60m. Žal sem ujel termin večjega "kurenta" in je bil ribolov sicer dober, toda zapenjanje in posledično trganje navez s trneki je brezvezno. Odhod je obvezen.
Vzhodna stran Molata ima kar nekaj takihle čeri. Objavljam jih zato, da morjeplovcem ne uidejo iz spomina. Še v lepem vremenu se slabo vidijo.
Na Istu pa zabava za otroke. DVD (dobrovoljno vatrogasno društvo) je izvajalo vajo, da se navadijo na novo črpalko in "top". Seveda na veliko veselje otrok.
Želodčke je potrebno napolnit.
Tudi kuža mora jest ribe.
Odhod z Ista in na glavnem pomolu gumenjak hrvaške vojske.
"Okus" za kupit čoln pa imajo.
Med Istom in Škardo srečamo še ladjo, ki se ukvarja s pobiranjem smeti z otokov in jih vozi na celino.
Prehod v zaliv Malega lošinja se je pa skoraj zakompliciral.
Kot tretji sem zaplul v kanal. No, prvi je hotel kar sredi kanala ustavit in privezat barko. Halo!!!! Tujec brez izkušenj. Ker je bil močan tok in to iz zaliva proti nam, je bilo kar nekaj dela, da sva se midva za njim izvlekla brez bušk. On-barka jasno- jih je pa dobil in je prav, ni prav, kaj vem!
In direktno v Portorož na koncert Severine.
Ogled koncerta z barke je določen privilegij.
Zaključimo z ognjemetom in to je to.
Pa lep pozdrav!
.
