Opisal bom ta dva tedna, ki sta minila kot ponavadi prehitro.
Po vseh formalnostih v SLO in gneči v Novigradu -cca 1 uro čakanja in plovbi po zahodnoistrski obali, tankiranju v Verudi pri Pulju, nas čaka miren prehod Kvarnerja, postanek v M. Lošinju, večerja, sprehod, prenočevanje.
Aja, kdo pa smo mi?
Kapitan, mornarka in morski pes, ki je pravzaprav ona. 4,5 kg težka in leto pa pol stara.
Seveda pa po dolgem sprehodu in norenju po otoku tudi omaga in jo je potrebno malo nosit.
Potem pa sledi črnogorski fitnes-izležavanje do bolova.
Sigurno je opravila tečaj na UNPROFOR-ju, ker je pozorno opazovala okolico.
Moram povedat, da s soprogo nisva strogo načrtovala poti, le, da bova raziskovala med Dugim otokom, Ižem in Ugljanom. Do tam pa po občutku in razpoloženju.
Prvikrat se priveževa že dopoldan za otoček Sv. Petar nasproti Ilovika.
Malce nasprotovanja za privezat sva dobila od starejše gospe, ki se je kopala pri pomolu.Toda po osebnem kontaktu in sproščenem pogovoru, se je izkazalo, da je gospa čisto simpatična in je natrosila kar nekaj zgodovine. Po nekaj urah odrineva proti Silbi, kjer pa že s pomola pokažejo, da ni prostora za privezat. Preveril nisem!
Priplujemo v zaliv otoka Ista z južne strani in privežemo pred kopališčem v mandraču. Kakšna je voda in vreme pa pove fotka dovolj.
Kolikor je tam narava, morje in ostalo lepo, je pa večerja v konobi Maestro obupna. Kozliček, ki so pravkar spekli je bil presoljen čez in čez, vino pa staro oksidirano in brez svežine. Račun za dva pa ohohoj! Kozliček za dva, solati, 0,3 l nekaj kakor vino, 1l ustekleničene vode za neverjetnih 330 KUN.(46 EUR) Pa bo že, kaj čmo, takle mamo!
Zjutraj odplujemo do Molata in se zasidramo na SV strani otoka v zalivu Jazi. Krasno kopanje in uživanje pri opazovanju morskega dna. Tako spotoma ujel dva lepa morska črva, ki služijo samo ribolovu.
Odplujemo proti Dugem otoku in se privežemo v zaklonišču, ki je YU-vojski služila za bog ve kaj.
Stvar je impozantna in zapuščena. Ta na fotki je malo južneje od mesteca Božava na vzhodni obali.
Ta barka je že tretje leto tu notri. Široke so te luknje kakih 10 m, dolge pa kakih 70-80m, globoke pa 4m.
Še jutranji posnetek!
To je pa fotka z vrha hriba in kaže hiše nasproti zaklonišča.
Če pa pogledate fotko kot celoto je pa še in še, enostavno lepo.
Večerni posnetek.
Ja,črva je treba porabit!
Med drugim se zatakne še kar lep Fratar, ki ga pojem na karpačo način.
Zjutraj odplujemo proti Zaglavu, ki je edina bencinska pumpa daleč naokoli. Pred tem se zaustavimo v zalivu, kjer je naselje in mala marina Luka, kjer kupimo kruh, sadje, vodo .....
Tradicionalna gneča na pumpi, ki marsikomu dvigne pritisk. Tukaj je skoraj obvezno prerekanje s kakšnim Italijanom, ker ne razume, da ne bom točil dizla in grem zato v kot pumpe pred njega. Velike barke in jadrnice točijo dizla in stvar se zna zavleč to je res, toda mi benzinaši opravimo stvar relativno hitro. Ker pa nimajo vode za dotočič se odpravimo malo naprej v Sali kjer jo za 10 KUN natočimo do vrha.
Gremo nazaj v eno od zaklonišč, ki so v poletnih pripekah zelo prijetno hladne.
Ja črv je še na razpolago in nekaj se zatakne.
Lep kot sam vrag tale Fratar, toda premajhen za kulinarične užitke in je veselo zaplaval nazaj v modrino. Morda se pa še srečava čez nekaj let ko odraste?
Pa še eden!
No, ne samo eden!
Kot zanimivost vam povem, da je veliko rib iz družine Sparidae- Orada, ribon itd.... dvospolnih. To pomeni, da so kot male ribice vsi moškega spola. Pri približni teži od 0,5kg in letu do leta in pol starosti se pa prvič drsti in po drsti moški organi zakrknejo in se razvijejo ženski.
Pa še Kokot, ki se oglaša kot kokoš ko ga potegneš iz vode.
Tudi ta je zaplaval nazaj v modrino, ker je bil premajhen.
Randi čez nekaj let je pa domenjen tudi z njim.
Takole se je pa zaključeval ribolov.
Sprememba lokacije, ki je sedaj otok IŽ.
Veli iž-mestece nama je zelo simpatično(že od prej) in tu ostaneva štiri dni. Ribarjenje, plavanje na različnih lokacijah, potapljanje na dah, obisk prijetne konobe poleg cerkve in še marsikaj prijetnega. Lepe uvale, mali otočki, bistra in topla voda......
Na teh otokih je večni problem pitna voda, ki jo dovažajo s tankerjem, ta pa jo prečrpa v podzemno cisterno, ki drži 900 kubikov.
Na Ižu smo doživeli, da nas je oplazila mala nevihta, ki je na zahodni strani otoka bila vsekakor veliko močnejša in je strela zanetila požar, ki so ga pogasili s pomočjo Avionov.
Dežja pa ni padlo niti toliko, da bi spral sol z barke.
Čez nekaj časa pa zopet pekoče sonce.
Poleg običajnih stvari se zgodi nekaj, kar je bilo že nekaj časa za pričakovat. Ker naša psička Brina ne more skrit lovskega nagona in stalno dreza v ose in ostalo insektno aviacijo jo dobi v desno stran gobčka, kjer je sedaj kar lepa oteklina.
Čez par ur ni ničesar več videt.
Malo ribolova, kopanja, itd.....
Za pozno kosilo se odpravimo v trajektno luko, kjer je za njo krasen miren in kar velik mandrač. Ma kaj so dobre pečene ribe. Ni za povedat.
Tukaj fotkam še tole, ki je samo sebi namen.
Pa še tole!
Verjamem, da bi jo marsikateri Morjeplovec obudil v Morsko lepotico.
Sledi odločitev, da se počasi odpravimo naprej in vidimo še kaj.
Sledi zopet tankanje v Zaglavu in obisk marketa.
Po izplutju samo zavijem desno in takoj pade odločitev, da se moramo privezat na ta pomolček, ki je v bistvu parkirišče enega domačina da na tem otočku Krknata obdeluje velik nasad Oljk.
Kmalu se zatakne tale Orada, ki je bila zelo okusna.
Ker je vabe začelo primanjkovati je bilo potrebno opraviti črvolov, ki je bil uspešen.
Na poti se da srečat tudi malo nostalgičnih bark.
Ta je pod SLO zastavo in je naprodaj.
Na poti navzgor je veliko prekrasnih zalivov, uval, ki kar kličejo, da sidro pade v vodo.
Je pa kar veliko prekrasnih hiš, vil, novih in malo manj novih na čudovitih lokacijah enostavno zaprtih. Čudno!
Na teh popotovanjih se ne morem upreti divjim smokvam-figam.
Lepa uvala Dumboka, ki bi lahko sprejela več Morjeplovcev. Po mojem občutkin videnju kakšne gneče ni bilo nikjer, čeprav je bil to višek sezone.
Počasi smo se pomikali proti severu in prespali v Zapuntelu, ki je med Istom in Molatom, pravzaprav na Molatu. Ribe, ki sem jih spekel za večerjo so bile zelo okusne.
Drugi dan na Ist natočit vodo(2 EUR), stuširat-zastonj, pa naprej mimo Škarde, pa ribarjenje in kopanje poleg Silbe, kopanje, potapljanje na Orjulah, kopanje v zalivu Artatore poleg M. lošinja.
Prenočevanje in rani odhod preko Kvarnerja, ki je bil zelo miren, toda.....
Potem seje pa začelo.
Od Rovinja naprej je pihal JZ in morje je bilo 3. Nekaj časa sem bil v zalivu, da sva v miru popila jutranjo kavo in pojedla zajtrk. Opazil sem manjšo jahto kako je odplula proti severu in sem takoj izkoristil in vozil cca50-150m za njo v njeni sledi. Saj še zmeraj valjaš toda ni odsekanih valov in podobno.
Peljal sem se za njim vse do Novigrada, kjer sem se šel odjavit.
Brez nekoga pred seboj, ki bi mi rezal valove je šlo pa tako tako.
Vsekakor je veter jačal in po moji oceni je bilo morje od Novigrada do Savudrije čista 4ca. Nekajkrat sem zajel morje s premcem in je šla pena preko strehe, da je žena že navijala, da bi šla v Umag in prespala. Meni se še ni zdelo kritično, ker sva imela veter in valove v krmo. To pa lahko kontroliraš. Je pa neprijetna vožnja in je bolj hudo za videt kot pa resnična nevarnost.
Pristali in privezali po hudem morju toda naju že vleče nazaj!
Takšni smo Morjeplovci!
krasne slike! In vidim, da ti ribolov ni težava 
. Bravo! Pa lepo da si si vzel čas za tako izčrpno poročilo.
