Spet jadra na Zbiljskem jezeru

[PogachnyK]

Pohvalno Marjan, da je jadranje tako živo na Zbiljah.

Uf kako bi bil vesel, če bi se vrnili na Gradiško jezero...

[Marjan Tomki]

...
Uf kako bi bil vesel, če bi se vrnili na Gradiško jezero...

Na Gradiškem jezeru sta bili dve zgodbi

April-maj vsako leto, ok. 2007 in dalje

Prva zgodba je tekla nekaj let in gonilna sila je bil France, ki je tedaj stanoval v Moravčah. Tam sem se jaz naučil na primer pred sezono serijsko pregledati in po potrebi zamenjati vrvi na vseh jamborih (takrat so tekle šteilke jadrnic od 1 do 30, čeprav jih je bilo v rabi nekaj manj) in druga - glede na število jadrnic po obsegu vse prej ko zanemarljiva - vzdrževalna dela.

France je tudi poskrbel za papriologijo za Gradiško jezero (v spominu imam omenjeno soglasje ministrsta za okolje in prostor, pa sodelovanje potapljačev iz Domžal, verjetno pa je bilo tega še več), jaz pa sem bil na veliko načinov koristna delovna sila. Tedaj se je torej sezona jadranja z mini-12 vsako leto začela na Gradiškem jezeru proti koncu aprila, nato je bilo tam nekaj regat in raznih drugih dogodkov, tudi regat in treningov različnih jadralnih klubov. Med drugim je tedaj tam eden od bratov (verjetno Tomaž) Virnik iz JK Ljubljana, ki so tudi doma v bližini, nekaj let po vrsti pripravil začetniško jadralno šolo z optimisti (mene pa naprosil, če tiste, ki so optimiste že preraščali, seznanim še z našimi).
Podobno se je zmenil (in verjetno naredil tudi načrt) za plavajoči pomol, katerega ogrodje so naredili pri Kovinarstvu Koritnik iz Depale vasi in ki ga je bil krščen 2010 na Gradiškem jezeru. V naslednjih letih smo ga vsako leto za čez zimo razstavili in verjetno še kdaj za tisti mesec pripeljali in sestaili tudi na Gradiškem jezeru, nato pa prepeljali na Bohinjskega, kjer je od novembra do aprila prezimil pod kozolcem v Studorju. Odkar smo ga okrog 2015 uradno odstopili občini, pa je vse leto na Bohinjskem jezeru (in po 10 letih uporabe razen lesa, kjer je treba občasno kaj zamenjati, še vedno pri dobrem zdravju).
Zgodbo (in fotke) iz 2010 je tedaj objavil N.T. tule, še nekaj o tem pa sta v temi Offtopic odgovor o Gradiškem jezeru napisala N.T. i Bouton .

Po kakem mesecu (za toliko je verjetno veljalo dovoljenje) smo vsako leto v maju jadrnice prestavili na Bohinjsko jezero, kjer je potekala večina (6-8 regat za prehodni pokal, pa še kup za razne klube itd.) dejavnosti, nekaj tekem z manjšim številom jadrnic pa je bilo tudi drugje (Iverčko jezero, Ptujsko in še ena ali dve drugi lokaciji na Štajerskem, kjer jaz nisem bil in se za to ne spomnim lokacij, pa tudi v Izoli match race skiperjev zmagovalnih bark kot drugi del kombinacijske regate, katere prvi del je bil veleslalom v Kranjski gori).

Ta del s prevozi je tekel več let, dokler niso narasli stroški prevoza (verjetno se je znatno povečala cena goriva ali kaj podobnega) in so postale regate z mini-12 s prevozi na druge lokacije redkejše, potem pa se je France tudi preselil iz Moravč in se tudi postopno nehal ukvarjati z jadrnicami mini-12 (zdaj je veliko v Dalmaciji).

Okrog l. 2007 sta bila (tudi v odgovor na poskus tedanjega Bohinjskega župana, da - podobno kot so poskusili na Bledu - z novim občinskim odlokom o plovnem redu redom prepove plovbo na jezeru vsemu, kar niso tradicioalni leseni čolni na vesla za izposojo) ustanovljena Kajak kanu klub Bohinj in Jadralni klub Bohinj. Prvi se je lepo razvil in ima lepe uspehe, drugi pa nadaljuje tudi dejavnost okrog jadrnic mini-12 in oba tudi dobro sodelujeta, sezona z mini-12 se pa od tedaj dalje ni več začenjala na Gradiškem jezeru, čeprav je zaradi ustaljene globine (ni nihanja zaradi elektrarne in plitvin na kupu koncev) in v povprečju nekoliko močnejšega vetra ugodnejše od Zbiljskega in večini bližje od Bohinjskega jezera.

Podaljšani jadralski konec tedna JK Ravbar na Gradiškem jezeru

JK Ravbar je eden od klubov, katerega domicil je blizu Gradiškemu jezeru, in tako s(m)o nekaj let zaporedoma (pet ali več) v začetku poletja z našimi jadrnicami izvedli to prireditev.

Lanska in letošnja izvedba pa predvsem zaradi nenapovedljivih ukrepov zaradi epidemije nista bila na Gradiškem, ampak na Bohijskem jezeru. Letošnji je vseboval tudi zanimiv in napet nočni plov, ki so ga poimenovali "Light show regata", ker sem zaradi precej praznega akumulatorja na LED svetilki, prilepljeni na oddaljeo (in dodato obteženo, da svetilka ne bi bila pod vodo) bojo za manjšo porabo nastavil na utripanje, in je zdržala ravno do konca plova. Žal ni fotk, ker so ostali odredili, da moram tudi jaz tekmovati, ker je moralo izgledati odlično (Bohinj je bil tisti petkov večer praktično prazen in ker je bilo zato tudi gostišče Pod skalco zaprto, razen tu pa tam cestne svetilke med drevjem ni bilo nobene svetlobe v bližini. Na pomolu je bila močna LED setilka (z magnetom na drog za zastavo in za vsak primer privezana, drog en konec štartne črte), drugi konec štartne črte in boja za obračanje (plov je bil od štarta do daljnje nazaj okrog štarte in še enkrat okrog dalnje, torej dve palčki, potem pa v cilj) pa dva paščka z utripajočimi ledicami (za nočno oznako tekača, ki jo je imel s sabo štarter in ovratnico za psa, ki sem jo imel za vsak primer s sabo jaz, so segli okoli in okoli, da je bila vidna iz vseh smeri.

Bojo, ki ni smela ostati v temi na morebitni plovni poti turistične ladje, smo pa po plovu v temi poiskali s čelkami .

Glede na to, da je konec tedna na Gradiškem odličen za to, da za JK Ravbar izvedo tisti iz okolice, ki bi jih lahko začelo zanimati jadrnje, domnevam, da se bo ta prireditev tam nadaljevala (oziroma spet vzpostavila), če bo to le mogoče.

[Marjan Tomki]

Pohvalno Marjan, da je jadranje tako živo na Zbiljah.
...

Za to ima vsaj toliko zaslug kot jaz kinpur, ki se je od nas prvi dogovoril s TD Zbilje; jaz sem bil nekoliko kasnejši dobrodošel dodatek (in delovana sila).

Za zimo 2020-2021 so bile v načrtu (za njegov sedanji JK KERMAR) ena regata v novembru, "osamosvojitena" na 26 december ali čimbližje temu, "podvodni mož" na soboto čim bližje Prešernovemu dnevu in vsaj še ena pomladna, in pripravili smo 8 jadrnic. Tole je bil njegov posnetek iz 2016.

Pa so se novembra 2020 zgodili moje zlomljeno rebro in zaostritev "proti koronskih ukrepov"; kinpur in njegovi so potem sicer jadrali, kolikor se je dalo (večinoma jadralna šola z optimisti in dingiji), tekem mini-12 pa kolikor vem, do Bohinja ni bilo, pa tudi prostega jadranja z njimi ne veliko.

Letos so na Zbiljskem jezeru že nekje od oktobra na vodi le 4 jadrnice, vendar tedaj nismo utegnili montirati jamborov (ker smo pripeljali take, ki so potrebovali popravila). Potem ko smo v Lj popravili, kar se je tedaj dalo, sta jambora na dveh jadrnicah, dva (ki sta zadnjič potrebovala še kaj, česar ni bilo na dosegu), pa namestim danes (če bo držala prognoza, da bo že dopoldne ponehal dež na tem koncu).

Tradicionalne osamosvojitvene regate letos ne bo, jaz pa - če le ne bo še preveč padalo - nameravam po možnosti preskusiti vse 4 jadrnice, in če koga prinese mimo in bi rad poskusil, bo dobrodošel.

Ja, da spomnim... sedež bo verjetno vsaj vlažen, če ne moker, in mislim da letos tam še nimam kakih penastih podlog, na kater bi se dalo sesti, sicer pa je to balastna jadrnica, iz katere ne padeš v vodo (pride prav smučarski pajac, ne neopren).

[Marjan Tomki]

Kaj je novega

• Tiste štiri jadrnice so nekje od božiča lani uporabne
  
  Bilo je za potegnit v en jambor dvižnico, kjer nekdo ni dobro privezal dvižnice na vrh glavnega floka in tudi ni pogledal - in ko je potegnil in je vozel popustil, mu je ušla v jambor. Treba je bil opovrtat pop kovice in odstranit kolesce zgoraj na jamboru in potem prežgečkat z nekaj drobnimi ne-inkox maticami (da se je dalo kaj narediti tudi z magnetom) obteženo tanko vrvico mimo vsega, v kar se v jamboru lahko zatakne ali kasneje zaplete. Problem je bil na dveh jamborih, enega sem rešil že prej, za drugega pa nisem imel dovolj tanke (ne več ko 5-6 mm) dovolj kakovostne vrvi), manjkal (najbrž ostal v zaboju v Bohinju) je pa tudi škripec za na vrhu. Vzelo je pa nekaj časa tudi dobiti primerno vrv (tisti, ki so nabavljali zadnjič, so izbrali neoptimalen tip in predebele, ki jih je najbrž še nekaj 100 m v zaboju v Bohinju; bomo že porabili, ampak ne za dvižnice in škotine).
  
  Ugodnejšo od Zupanove pri KAMM-u in primerno za take namene - ter za tisto kakovost ugodno ceno - je poleti imel alipinistični oddelek Decatlona, ampak v teh dneh so imeli samo tanjše (do 3 mm) in debelejše (nad 7 mm). Srečno sem pripel tudi Prišel do škripca pri članu kluba, kjer so zdaj (ko je čln klub podal hišo in delvnico, da je kupil bako, ki jo pripravlja za oenan) rezervni deli za mini-12. In kupil 40m 6 mm vrvi (za dve dvižnici) v KAMM-u (za do takrat, ko bo kdo iz kluba šel skupaj z mano do Zupana v Radomlje in kupil po cel boben pravega tipa 5 mm in 6 mm.
  
  Bilo je treba poimprovizirati še precej drugih malenkosti, ki jih bom verjetno lahko kmalu tudi temeljiteje popravil, še posebej ker mi ne bo treba več vleči orodja iz Lj (praviloma mestni promet ali vlak in bicikl), ampak bom lahko uporabljal tudi orodje iz delavnice TD Zbilje (kje sem se po nekaj letih, ko so itak posodili kup reči, tudi včlanil).
• 2.1.2022 popoldne jadranje s Stašem
  
  Namen je bil preizkus jadnic in vremena... Staš je član JK Loka Timing, ampak veliko in odlično jadra tudi z mini-12 (ima po treh zmagah v trajni lasti nekdanji prehodni pokal, na katerem sem jaz eden od tistih, ki je napisan za zmago v enem letu) in eden od tistih, ki tudi iz drugih klubov pidejo prijet, ko je treba.
  
  Vreme je bila temperatura inverzija z meglenim jezerom po dolinah - kot večino dni konec decembra in v začetku januarja. Tisti dan se je megla okrog 1-2 ure pretrgala in sva šla poskusit. Bila je bolj sapica kot veter, ampak šlo je dovolj, da sva se šla lahko lovit med tremi bojami (dve sicer označujeta prehod od stuge do plavajočega pomola pri čolnarni, ena pa čok, ki ga pri "primernem" vodostaju ne vidiš, lahko pa nabiješ vanj (in je na njem nekdo od naših pred nekaj leti že odlomil krmilo).
  
  Staš je dobil več "plovov" kot jaz, ampak ne zlahka in ne vseh. To je bilo dovolj, da mu ni bilo nič dolgčas in nič žal, da je prišel. Ampak dokler veter ne bo malo močnejši (zlasti, kadar je iverzija) - predvidoma bo to, ko se dan malo podaljša - to še ne bo preveč zanimivo.
• Pri enem od članov pod Krvavcem je v teku prenova naslednjih štirih bark (bom gledal, da pridem tudi do tja od časa do časa...)
• Preostalih 8 jadrnic mini-12 na zimovanju
  
  Te smo šli predvčerajšnjim (torek) pogledat v Bohinj in kaže, da jim doslej ni nič hudega in tudi plavajočemu pomolu ne; na pomolu sem pobral sem tudi nekaj malenkosti iz zaboja (za popravilo še enega jambora).
  
  Sicer je Bohinj precej prazen. Picerija in hotel Center v Ribčevem lazu sta delala (in pica je bila dobra, bilo je tudi nekaj angleško govorečih gostij). Tudi turistično društvo je bilo odprto, nismo pa vtikali nosu vanj. Nasproti kampa Danica v Boinjski Bistrici je potegnjena tekaška proga in je bila v uporabi, čeprav sicer v dolini ni veliko snega.
  
  Smo pa malo vtaknili nos med skale k zajezitvi pod slapom (Iglica?) na (v) Bohinjski Beli... Dostop do tja je za z rokami v žepih, scenografija pa carska. Če koga zanima plezanje, je tisto prisojno in torej kopno in ko bom kdaj utegnil malo dlje, pojdem pogledat tudi na vrh (nadelano, ampak ne za vrtoglave; z druge strani do nekaj hiš z ledinskim imenom Brezje tudi cesta).
• Kar sem bil sicer na Zbiljah, je pihalo malo in glede na to da mi po počenem rebru jeseni 2020 še vedno prav pride "fiziotraparija", kot temu reče Primož iz kluba, sem največekrat raje veslal kot jadra, saj je pri aerobni obremenitvi v tem vremenu precej topleje kot če miruješ na jadrnici, da premik jadra ne bi pokvaril titoka tiste sapice okrog jadral.
  
  Del rekreacije je bilo tudi spiranje sranja od labodov in rac, zlasti ko prav sem se spet privadil uporabe vedra na kosu vrvi v ta namen. To je treba narediti vsaka 2-3 dni. Zadnji čas pa pri tem hudo prav prideta tudi električna potopna črpalka (ki jo obesimo tako, da ravno lepo zajema vodo iz Save) in primerno dolga cev, da se to spere s pomola in bark; ćeprav je tako precej manj fizioterapevtsko učinkovito, pa tako ostane več časa za veslanje.

[entrenous71]

Lepo, da si si vzel čas in popisal dogajanja na jezerih. Ali se je v zadnjem času kaj premaknilo pri izgradnji (javnih) ramp, npr. se v Zbiljah že da priti do gladine z avtom?

[Marjan Tomki]

Še vedno je tisto, kar sva pred kakimi 5-8 leti s kinpur-jem scoprala iz nekdanjega mostu plavajočega pomola TD Zbilje, kar poskrbi, da ne padaš preveč kadar ti drsi po mulju.

Je pa namenjeno za karele, čeprav so tudi policaji in gasilci tam že spravili noter in ven svoj gumon.

Sicer se je kinpur takrat menda dogovarjal s tipi iz elektrarne (ki so menda pristojni za take posege na zajezitvenem jezeru), da bi se tam tisti konec, ki je zdaj v letvah in še malo nižje v vodo zabetorniral, ampak ko se (še vedno ) ni izšlo, sva takrat poimprovizirala tole in za zdaj od te improvizacije mislim da samo ena letev manjka, tako da je treba malo pazit na gležnje.

[entrenous71]

morda kakšna fotka, če je na voljo, da si predstavljam, če pridem zraven s prikolico? hvala

[MKN]

S prikolico se da čisto do rampe.
Jaz sem Elan 375S spuščal v vodo tudi z navadno prikolico za čolne, brez karela.
Je pa potrebno malo truda in iznajdljivosti, sploh če je rampa gladka ali trava mokra.

LP MKN

[entrenous71]

moje prikolice ne spustim, še manj dvignem na roke. mora biti pripeta na avto. koordinate mesta rampe?
hvala!

[MKN]

Jaz sem se znašel tako, da sem prikolico pripeljal do rampe, jo na roke postavil v linijo rampe, potem pa trak vitla napeljal okrog kljuke na avtu in prikolico po rampi spustil z vitlom. Barko sem seveda fiksno privezal na prikolico. Enako sem naredil ob dvigu.
Ko sem izgubil voljo, sem pozimi naredil karel in svet je bil precej lepši.

Je pa pri rampi bolj malo prostora. Če dobro voziš prikolico vzvratno bo mogoče šlo. Rampa je skoraj pravokotna na dovozno pot. Rampa je ozka in hitro zapelješ s kolesom mimo.

Lokacija rampe je pa na kocu poti, ki gre ob jezeru na desnem bregu. Do lokala Pizza Sedmica, tam levo in do konca. Pred rampo je prostor, da lahko obrneš avto tudi s prikolico.

LP, MKN

[Marjan Tomki]

...
Ko sem izgubil voljo, sem pozimi naredil karel in svet je bil precej lepši.
...
LP, MKN

Enkrat, ali pa enkrat ali dvakrat (pomladi not in jeseni ven) na leto ni problem, za vsakič pa kot si napisal.

Primož bi pred čaranjem s svojim karelom, ki se ni čisto posrečil, moral mojstra pripeljati k tebi, da bi pri tvojem videl kako in vzel mere, pa ni. Za zdaj je z njegovim karelom zgodba pri vsakem dajanju v vodo in iz nje vedno znova zanimiva (malo večja ekipa in malo fittnessa, ampak gre, letos jeseni je bilo to na Ljubljanici; ven je barka šla dan preden so zaprli okrepčevalnico na Čolnarski za čez zimo.

moje prikolice ne spustim, še manj dvignem na roke. mora biti pripeta na avto. koordinate mesta rampe?
hvala!

Kakšna barka in prikolica?
Lokacija rampe pa... Maps google Zbilje, potem klik ikono "Sedmica"; od tam 200-300 m gorvodno

Ne vem, če je MKN omenil, ampak pri spustu in dvigu s prikolico pri zelo nizki vodi ne gre (in razlika je lahko 1,5 m ali tudi več, in ni napovedljivo kdaj bo koliko).

Ne zgodi se zelo pogosto, da je prenizko za karel (da je treba malo privzdigniti), a se zgodi, in pri karelu to tudi ni problem. Prikolica pa rabi višji vodostaj in je treba imeti "plimovanje " med plovbo na očeh, sicer se ti utegne zgoditi, da si splovil brez posebnih težav, ne moreš pa plovila dobiti ven brez ekipe, ki lahko dvigne plovilo na prikolico. Če bi se to zgodilo in ni ekipe, bi ga bilo treba pustiti v vodi, dokler se vodostaj spet ne bi dvignil (ampak bi se to tudi dalo in je več alternativ).

[Marjan Tomki]

...
Ko sem izgubil voljo, sem pozimi naredil karel in svet je bil precej lepši.
...
LP, MKN

Enkrat, ali pa enkrat ali dvakrat (pomladi not in jeseni ven) na leto ni problem, za vsakič pa kot si napisal.

Primož bi pred čaranjem s svojim karelom, ki se ni čisto posrečil, moral mojstra pripeljati k tebi, da bi pri tvojem videl kako in vzel mere, pa ni. Za zdaj je z njegovim karelom zgodba pri vsakem dajanju v vodo in iz nje vedno znova zanimiva (malo večja ekipa in malo fittnessa, ampak gre, letos jeseni je bilo to na Ljubljanici; ven je barka šla dan preden so zaprli okrepčevalnico na Čolnarski za čez zimo.

moje prikolice ne spustim, še manj dvignem na roke. mora biti pripeta na avto. koordinate mesta rampe?
hvala!

Kakšna barka in prikolica?
Lokacija rampe pa... Maps google Zbilje, potem klik ikono "Pizza Sedmica"; od tam 200-300 m gorvodno

Ne vem, če je MKN omenil, ampak pri spustu in dvigu s prikolico pri zelo nizki vodi ne gre (in razlika je lahko 1,5 m ali tudi več, in ni napovedljivo kdaj bo koliko).

Ne zgodi se zelo pogosto, da je prenizko za karel (da je treba malo privzdigniti), a se zgodi, in pri karelu to tudi ni problem. Prikolica pa rabi višji vodostaj in je treba imeti "plimovanje " med plovbo na očeh, sicer se ti utegne zgoditi, da si splovil brez posebnih težav, ne moreš pa plovila dobiti ven brez ekipe, ki lahko dvigne plovilo na prikolico. Če bi se to zgodilo in ni ekipe, bi ga bilo treba pustiti v vodi, dokler se vodostaj spet ne bi dvignil (ampak bi se to tudi dalo in je več alternativ).

[entrenous71]

Hvala Marjan. Drče ostajajo žalost na jezerih, lokalne skupnosti očitno ne vidijo interesa...

Btw: Ali kdo ve, kako napredujejo dela v Ankaranu po lanski rušitvi pri S. Katarini?

[Marjan Tomki]

Ko pogledaš podrobneje, so lokalne skupnosti zapletena reč. Sestavljene so iz posameznikov, ki imajo svoje interese, in tudi ti se pri teh posameznikih s časom spreminjajo.

Ko sva naredila to drčo, je imek kinpur izreden občutek za ljudi in oba sva imela srečo, da je tedanje vodstvo turističnega društva videlo (med drugim) v naši dejavnosti na jezeru še eno reč, ki bi naredila jezero in Zbilje privlačno za obiskovalce, tako da nam je bilo na razpolago praktično vse, kar TD in njegovim članom ni povzročalo nepotrebnega dela, zapletov, stroškov in napora.

To, da smo brez pomisleka poprijeli, kjer je bilo treba, kadar smo bili tam, pri tem ni škodovalo. In seveda smo pazili, da ne oviramo njihove dejavnosti (smetimo, pustimo orodje ali opremo, ki so nam jo dovoilili uporabiti, v neredu itn.).

Primer... Ko sem pred leti spomladi selil 8 jadrnic, ki so bile takrat čez zimo na Zbiljskem jezeru, na Bohinjskega, so mi posodili tlačni čistilec (Kaercher), da sem lahko temeljito opral obrasle trupe, in električno dvigalo, da sem jih lahko (če voda ni bla prenizka), tudi sam dvignil iz vode. Takrat enkat mi je potegnilo, da če mi (nam) je tam toliko reči na razpolago, bi bilo pošteno, če se vsaj tudi včlanim v TD Zbilje.

Pred desetletjem je tudi pomemben del dejavnosti TD - izposoja čolnov - temeljila na prostovoljskem delu: starejši člani TD so v njihovi delavnici vzdrževali in obnavljali (kasneje pa tudi naredili nove) čolne, ki si jih je mogoče izposoditi. Podobno so svoje mladince usposobili (dečki so bili tudi gasilci in bili med prvimi - mislim da drugi - na evropskem tekmovanju, dekleta pa mislim da so zmagala) in opremili za reševanje, tako da so lahko posredovali, kadar je bilo treba (podobno kot smo pri nas v planinskem društvu alpinisti in mladinci dežurali za konec tedna v planinski koči).

Zdaj se utegne to spremeniti, saj so ti dečki odrasli in nekateri med njimi morda vidijo v tej dejavnosti možnost, da ko med njimi od njih od tega živi, in bodo verjetno pozabili, kako jim je dotedanji pristop omogočil, da so zrasli z odgovornostmi, ki so jim bile med odraščanjem zaupane, in da bi nekaj podobnega potreboval tudi nasledji rod. Če prevlada tak pristop (da naj da eden od njih od tega živi), bo najbrž tudi vse, kar neposredno ne bo pripomoglo k tistemu delu dejavnosti, od katere bo živel, za tistega nezanimivo in lahko tudi moteče.

Če bo tako, bo to verjetno konec TD Zbilje v sedanji obliki in tudi skoraj gotovo ne bo več možna taka dejavnost jadralcev (prosto jadranje, tekmovanja, šolanje) na tem jezeru, kot je bilo to zadnjih 10 let.

In če te drče jadralci ne bomo več uporabljali, bo verjetno v nekaj letih propadel les na tistem delu drče, kjer zdaj prideš do vode, in potem dostop ne bo več možen (ali vsaj ne več varen) in bo treba odstraniti njeno ogrodje, potem pa bo to spet samo blaten klanec, po katerem ne le noge koga, ki vleče iz vode karel, ampak tudi kolesa vlečnega vozila zdrsnejo in bo spravljanje plovil v vodo in iz nje spet tvegano početje, v katerega se bo spustil le tu pa tam kak posebnež.

Bomo videli...

[Marjan Tomki]

Pohvalno Marjan, da je jadranje tako živo na Zbiljah.

Uf kako bi bil vesel, če bi se vrnili na Gradiško jezero...

Ko/če bo mimo koronada (ukrepi zaradi bolezni Covid-19) (in če bom jaz še pri močeh), bo JK Ravbar spet priredil jadralski konec tedna (od petka popoldne do nedelje popoldne) v času po zaključku šole in preden večina staršev z otroki v šoli odide a počitice na Gradiškem jezeru.

Za JK Ravbar je bil to dogodek, na katerega so lahko prišli vsi člani, kjer so lahko otroci (njihovi in drugi) varno poskusili jadati sami (in to tako, da jim je bilo zabavno in prijetno), in kjer so lahko tudi starejši člani na regati pokazali, da še kdaj lahko izkušnje "nabijejo" koga, ki se še vedno zanaša predvsem na silo...

Članom JK Ravbar je do tega, da ti to še prirejali, tako da so nekateri med njimi vsako leto prišli pomagat tudi spomladi spravit jadrnice (mini-12) v Bohinjsko jezero in jeseni iz njega, pa tudi kako vrečko inox matic in podložk M8 (za pritrditev jambora na krov) je kdo pri tem prinesel s sabo... Podobno pride tudi kdo iz JK Loka Timing, včasih je tudi kdo iz JK Domžale...

Pravzaprav zdaj pri takih dogodkih predvsem pogrešamo naše člane srednjih let. Morda je problem, da so tako zasedeni s svojim delom (in izobraževanjem in družino...), da ne utegnejo, še posebej če dogodek ni dovolj daleč vnaprej napovedan (kar zna biti del problema, saj predsednik kluba JK Bohinj največkrat sporoči dan in čas le nekaj dni vnaprej, glede na vremensko napoved). Bomo videli, kaj se da - če se kaj da - narediti pri tem.