Pozdravljeni!
Ali je kdo že bil v marini v Gradežu? V začetku aprila gremo namreč z jadrnico Bavaria 50 iz Izole do marine v Gradežu (Grado) in me zanima, če se je potrebno kaj najaviti? Nikakor ne najdem kakšnega njihovega kontakta.
Edino, kar sem našel je tole: http://www.mareinitaly.it/marinerie_v?id=96
Ima kdo kakšen podatke o kontaktu oziroma o ceni priveza za en dan za tako veliko jadrnico?
Hvala in lep pozdrav, Aleš.
MARINA GRADEŽ (GRADO)
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en
Ugreza ima 1,90 metra. Sem govoril že z znanci glede globine. Rekli so mi, da se zaradi peščenega dna globina neprestano spreminja in da je potrebno pluti zelo počasi. Sicer lahko nasedeš, samo da ni panike. Sem si za ta namen kupil še svoj GPS, da bom lahko sproti preverjal pozicijo na karti. Upam, da bo vse O.K. Aleš
-
DR.E
- Admiral
- Prispevkov: 1693
- Pridružen: Ne Jun 08, 2008 11:39
- Kraj: Maribor, Bunarina - Pula
- Kontakt:
Grado je ena super destinacija, edina pot je med lesenimi koli, sploh, ko prideš iz smeri Slovenije, se ne odloči za sekanje poti proti vhodu v mestece, ker marsikdo nasede. Sicer pa sem sam velikokrat parkiral kar po kanalu do konca v mestece, ki je razvejano v obliki črke Y, poiščem mesto in se privežem.. še nikoli me ni nihče vprašal kaj tam počnem, potem pa v mesto...
Globine kanala pa sproti urejajo, saj ej kanal ploven in poln ribiških bark in podobnega prometa.
PS... je pa veliko potopljenih ladij ali pa skeletov od lesenjač.... pa predvsem pazi na pravila vožnje, ker so kanali ozki.
Globine kanala pa sproti urejajo, saj ej kanal ploven in poln ribiških bark in podobnega prometa.
PS... je pa veliko potopljenih ladij ali pa skeletov od lesenjač.... pa predvsem pazi na pravila vožnje, ker so kanali ozki.
MMSI: 238 460 540---- Call.s.: 9AA5011
POZOR: Kdo je trenutno na oblasti pri nas?
POZOR: Kdo je trenutno na oblasti pri nas?
-
dobra_vila
- Kapitan bojne ladje
- Prispevkov: 137
- Pridružen: Pe Mar 07, 2008 12:54
- Kraj: Ljubljana
Lani avgusta sem bil v marini Porto San Vito. To je takoj desno na rtu, ko začneš zavijati proti Gradežu. Na vhodu v marino je treba zelo paziti, ker zlahka nasedeš. Sicer je mulj in se izkoplješ ven. Najboljše je počakati nekoga, ki gre noter in za njim. Prijazna, mirna in urejena marina, prijazni ljudje, cena 20 Eur do 9 m, termalni bazenček na verandi je treba doplačati, ker je v sklopu hotela. Vendar prostora v marini ni veliko, z 50 ft se v marini skoraj ne boš mogel obrniti.
http://www.pagineazzurre.com/english/port/id_fri018-z
lp Dobra vila
http://www.pagineazzurre.com/english/port/id_fri018-z
lp Dobra vila
Samo majhen komentarček: kot da ni dovolj da nas Italijani jebejo že 100 let, si pomagamo še sami. Monfalcone??????? Vedno je bilo to slovensko mestece z imenom Tržič in kot ponosni slovenci bi ga morali tako tudi uporabljati. V izog zmotam par imen:
Monfalcone:Tržič
Grado:Gradež
Sistiana:Sesljan
Villago del pescatore:Ribiška vas
Duino:Devin
Udine:Videm
Travisio:Trbiž
....
..
Dejmo fantje ponosno in slovensko!
Monfalcone:Tržič
Grado:Gradež
Sistiana:Sesljan
Villago del pescatore:Ribiška vas
Duino:Devin
Udine:Videm
Travisio:Trbiž
....
..
Dejmo fantje ponosno in slovensko!
Pri plutju v Gradež je predvsem pomembno, da "ujameš" svetilnik vhodnega kanala in ga pustiš desno, potem pa lepo ob kolih do vhoda v mestni kanal in naprej v center, kot bi se pripeljal do Name. Sicer je 50-ka res malo velika in bo potrebno kar nekaj manevriranja, a se boste že obrnilina koncu. Mi smo se včasih vezali kar na ribarce v centru. Je pa mestece prijetno, za pretegnit noge in v lokalu na obali so imeli odlično kavo in sladoled 
.
.
Pozdravljeni!
Izlet do Gradeža je kar dobro uspel. Imeli smo jadrnico Bavaria 50c. Prvikrat sme imel v rokah tako veliko barko. Saj še do premca nisem dobro videl. Kar se mi ej najbolj dopadlo pri barki, je bil Webasto, ki smo ga zvečer vklopili za kakšne 4 ure. Za delovanje porablja nafto, tako da nas glede elektrike ni nič skrbelo. Porabi pa kakšne liter nafte na uro.
Ker je bila večina posadke prvikrat na jadranju, sem imel pred izplutjem najprej 1 uro praktičnih vaj. Vsega skupaj nas je bilo 11, tako da je čas za učenje kar hitro mineval. Posadko sem najprej naučil, kako se sploh ulovi mooring, kako se priveže vrv na bitvo, kako se meče vrv na kopno in kako se jo priveže na krmo. Premagati smo morali tiste začetne težave metanja vrvi nad ograjico in ne pod ograjico, zvijanje vrvi in podobno. Tako pri nobenem kasnejših pristajanj nismo imeli nikakršne težave in kljub težkemu pristajanju v Gradežu, smo vsi dobro vedeli, kaj morajo narediti.
Uporablja sem svoj GPS Garmin GPSmap 60 CSx in je res zakon. Zaradi meglic se severne italijanske obale sploh ni dobro videlo, a sem kljub temu prišel lepo na začetek ogromnega kanala, ki vodi do Gradeža. GPS je res zakon. Ni se mi bilo potrebno strogo držati dogovorjenega kurza, kar bi se moral v primeru uporabe samo klasične karte. Tako smo lahko med plovbo malo eksperimentirali prečenje ter kroženje in smo se na ta način malo bolj zabavali.
No, v kanalu pred mestom Gradež pa se je začelo (glej spodnjo sliko). Kanal se zelo dobro vidi. Širok je kakšnih 200 - 300 metrov. Po trije koli so zabiti skupaj in se na vrhu stikajo v špico. Na levi strani so bili RDEČI koli, na desni pa ZELENI koli.
Povsem jasno. Ampak, sredi ogromnega kanala zagledam ZELENO bojo???. Ni mi bilo jasno, kaj počne tam. No, teoretično sicer vem, da jo moram pustiti na desni strani. Kljub temu, da posadka ni imela izkušenj, sem jih kar malo spraševal, kaj oni mislijo. Tako se mi je včasih lažje odločiti, če sem zmeden. No, pa sem se odločil, da ZELENO bojo pustim kar na LEVI strani. Jao, že pred bojo, je globina začela naglo padati. Začel sem zavirati, a sem že čutil rahle sunek. Na srečo je severna italijanska obla v glavnem sestavljena iz mulja, tako da se sploh ni nič slišalo. Še sunek se je komaj čutilo. Globina je kazala okoli 1,4 metra, jadrnica pa ima ugrez 1,9 metra. Svašta. Na sliki se vidi spodnji (južni) »klin«. Dal sem v vzvratno z nizkimi obrati, a ni nič pomagalo. Pulz mi je začel naraščati, postalo mi je vroče. A kaj sem pa moral? Obupati je res ta najbolj zadnja možnost. Samo od sebe se nič en zgodi. Dal sem še več gasa vzvratno a ni nič pomagalo. Obrnil sem krmilo in dal naprej in potem pa smo se kar nekako skobacali ven. 75 konjskih moči je naredilo svoje. Nato sem lepo in ponižno nadaljeval vožnjo, tako da sem pustil ZELENO bojo na DESNI strani. Da, tako kot piše v knjigah. Ja, saj je čisto logično, mar ne?
No, a glej ga zlomka. Globina je zopet začela naglo padati, tako da sme začel zavirati. Nisem več vedel, kaj mi je storiti. Na sliki je ta težava prikazana na zgornjem (severnejšem) »klinu«. Zopet mi je pulz začel naraščati. Zelo bedno sem se počutil, ko sem vedel, da je pod menoj le malo vode in da se nič ne vidi, kam moram iti. Z olajšanjem sem opazil, da prihaja za menoj ena jadrnica. Skipper mi je pomahal, da naj mu kar sledim in z veseljem sem šel za njim. Ampak to ne po sredini kanala. Čisto na levi stran kanala, torej čisto blizu RDEČIH kolov!!!
Srečno sem prišel do vhoda v kanal, ki vodi do centra Gradeža, a so mi s taiste jadrnica že mahali, da naj raje ne grem noter. Odločil sem se, da grem v marino na zahodni strani. A glej ga zlomka. Tudi tu je globina tako začela padati, tako da sploh nisem prišel noter. Kaj??? Nič mi ni bilo jasno. Poskušal sem še 1x bolj s strani, pa tudi ni nič pomagalo. No, res je, da je bila oseka, a kaj takega nisem pričakoval.
Zato sem se odločil, da bom pristal v marini, ki je na začetku Y kanala (na koncu spodnje slike se vidi jambore). Zaradi zelo močnih tokov sem imel tudi tu veliko težav. Barka je bila velika in sem 2 ali 3x poskušal zadeti prehod med dvema koloma. Nekako se nam je le uspelo in avantura je bila končana.
Samo mesto Gradež je kar zanimivo. V središču je ne lepa bizantinska cerkev z okoli leta 500. Veliko je lokalov. Ljudje so bili precej praznično oblečeni, tako da smo mi zgledali bolj kot neki Balkanci. Ker nas je bilo kar 11, smo zelo težko dobili kaj za popit. Prebivalci Gradeža so se mi zdeli precej visoki in kolikor sme začutil imajo radi manjše skupine ljudi ali raje celo pare. Hmm, ni mi bilo najbolj všeč. Občutke sem imel, da smo jih morali prositi, da nas postrežejo in ne obratno.
Na koncu kanala se le-ta razcepi v »Y« in na vzhodni strani so bile privezane barke. Za našo 50-ko ne bi bilo prostora, je pa na sliki prikazana 44-ka. Če se gre v Gradež torej z manjšo barko, je ta pristan po mojem najprimernejši in najbolj zanimiv.
No, tole je pa fotografij posneta proti severu čisto na koncu kanala v mestu Gradež. Na koncu se vidi jamore - tam smo pustili barko:
Pot nazaj do Izole ni bila nič posebnega. Na GPS-u sem vklopil funkcijo TRACK BACKE, ki mi je pomagala, da sem lepo vozil mimo plitvin. Ampak, ena barka je plula ravno tam čez, kjer sem imel jaz prejšnji dan težave in je pustila ZELENO bojo na njeni levi strani. Nič mi ni bilo jasno. Res, da je bila manjša, a kaj takega pa res nisem pričakoval. Malo se mi je povesil nos.
Ob 4 Bf vetra smo jadrali tam nekje z 8 vozli, kar je bil prvi užitek, Ko se je jadrnica začela nagibati, smo začeli še bolj uživati. Tako velika barka je res prijetna za premagovanje večjih težav. Hitrost je tudi z motorjem pri normalnih obratih (2000 obr / min) tam nekje okoli 8 vozlov, tako da sem se počutil kot na trajektu.
Skratka moja dosedanja največja izkušnja, tako da sem dobil zalet, da grem naslednjič do Benetk. Juhej!!!
Izlet do Gradeža je kar dobro uspel. Imeli smo jadrnico Bavaria 50c. Prvikrat sme imel v rokah tako veliko barko. Saj še do premca nisem dobro videl. Kar se mi ej najbolj dopadlo pri barki, je bil Webasto, ki smo ga zvečer vklopili za kakšne 4 ure. Za delovanje porablja nafto, tako da nas glede elektrike ni nič skrbelo. Porabi pa kakšne liter nafte na uro.
Ker je bila večina posadke prvikrat na jadranju, sem imel pred izplutjem najprej 1 uro praktičnih vaj. Vsega skupaj nas je bilo 11, tako da je čas za učenje kar hitro mineval. Posadko sem najprej naučil, kako se sploh ulovi mooring, kako se priveže vrv na bitvo, kako se meče vrv na kopno in kako se jo priveže na krmo. Premagati smo morali tiste začetne težave metanja vrvi nad ograjico in ne pod ograjico, zvijanje vrvi in podobno. Tako pri nobenem kasnejših pristajanj nismo imeli nikakršne težave in kljub težkemu pristajanju v Gradežu, smo vsi dobro vedeli, kaj morajo narediti.
Uporablja sem svoj GPS Garmin GPSmap 60 CSx in je res zakon. Zaradi meglic se severne italijanske obale sploh ni dobro videlo, a sem kljub temu prišel lepo na začetek ogromnega kanala, ki vodi do Gradeža. GPS je res zakon. Ni se mi bilo potrebno strogo držati dogovorjenega kurza, kar bi se moral v primeru uporabe samo klasične karte. Tako smo lahko med plovbo malo eksperimentirali prečenje ter kroženje in smo se na ta način malo bolj zabavali.
No, v kanalu pred mestom Gradež pa se je začelo (glej spodnjo sliko). Kanal se zelo dobro vidi. Širok je kakšnih 200 - 300 metrov. Po trije koli so zabiti skupaj in se na vrhu stikajo v špico. Na levi strani so bili RDEČI koli, na desni pa ZELENI koli.
Povsem jasno. Ampak, sredi ogromnega kanala zagledam ZELENO bojo???. Ni mi bilo jasno, kaj počne tam. No, teoretično sicer vem, da jo moram pustiti na desni strani. Kljub temu, da posadka ni imela izkušenj, sem jih kar malo spraševal, kaj oni mislijo. Tako se mi je včasih lažje odločiti, če sem zmeden. No, pa sem se odločil, da ZELENO bojo pustim kar na LEVI strani. Jao, že pred bojo, je globina začela naglo padati. Začel sem zavirati, a sem že čutil rahle sunek. Na srečo je severna italijanska obla v glavnem sestavljena iz mulja, tako da se sploh ni nič slišalo. Še sunek se je komaj čutilo. Globina je kazala okoli 1,4 metra, jadrnica pa ima ugrez 1,9 metra. Svašta. Na sliki se vidi spodnji (južni) »klin«. Dal sem v vzvratno z nizkimi obrati, a ni nič pomagalo. Pulz mi je začel naraščati, postalo mi je vroče. A kaj sem pa moral? Obupati je res ta najbolj zadnja možnost. Samo od sebe se nič en zgodi. Dal sem še več gasa vzvratno a ni nič pomagalo. Obrnil sem krmilo in dal naprej in potem pa smo se kar nekako skobacali ven. 75 konjskih moči je naredilo svoje. Nato sem lepo in ponižno nadaljeval vožnjo, tako da sem pustil ZELENO bojo na DESNI strani. Da, tako kot piše v knjigah. Ja, saj je čisto logično, mar ne?
No, a glej ga zlomka. Globina je zopet začela naglo padati, tako da sme začel zavirati. Nisem več vedel, kaj mi je storiti. Na sliki je ta težava prikazana na zgornjem (severnejšem) »klinu«. Zopet mi je pulz začel naraščati. Zelo bedno sem se počutil, ko sem vedel, da je pod menoj le malo vode in da se nič ne vidi, kam moram iti. Z olajšanjem sem opazil, da prihaja za menoj ena jadrnica. Skipper mi je pomahal, da naj mu kar sledim in z veseljem sem šel za njim. Ampak to ne po sredini kanala. Čisto na levi stran kanala, torej čisto blizu RDEČIH kolov!!!
Srečno sem prišel do vhoda v kanal, ki vodi do centra Gradeža, a so mi s taiste jadrnica že mahali, da naj raje ne grem noter. Odločil sem se, da grem v marino na zahodni strani. A glej ga zlomka. Tudi tu je globina tako začela padati, tako da sploh nisem prišel noter. Kaj??? Nič mi ni bilo jasno. Poskušal sem še 1x bolj s strani, pa tudi ni nič pomagalo. No, res je, da je bila oseka, a kaj takega nisem pričakoval.
Zato sem se odločil, da bom pristal v marini, ki je na začetku Y kanala (na koncu spodnje slike se vidi jambore). Zaradi zelo močnih tokov sem imel tudi tu veliko težav. Barka je bila velika in sem 2 ali 3x poskušal zadeti prehod med dvema koloma. Nekako se nam je le uspelo in avantura je bila končana.
Samo mesto Gradež je kar zanimivo. V središču je ne lepa bizantinska cerkev z okoli leta 500. Veliko je lokalov. Ljudje so bili precej praznično oblečeni, tako da smo mi zgledali bolj kot neki Balkanci. Ker nas je bilo kar 11, smo zelo težko dobili kaj za popit. Prebivalci Gradeža so se mi zdeli precej visoki in kolikor sme začutil imajo radi manjše skupine ljudi ali raje celo pare. Hmm, ni mi bilo najbolj všeč. Občutke sem imel, da smo jih morali prositi, da nas postrežejo in ne obratno.
Na koncu kanala se le-ta razcepi v »Y« in na vzhodni strani so bile privezane barke. Za našo 50-ko ne bi bilo prostora, je pa na sliki prikazana 44-ka. Če se gre v Gradež torej z manjšo barko, je ta pristan po mojem najprimernejši in najbolj zanimiv.
No, tole je pa fotografij posneta proti severu čisto na koncu kanala v mestu Gradež. Na koncu se vidi jamore - tam smo pustili barko:
Pot nazaj do Izole ni bila nič posebnega. Na GPS-u sem vklopil funkcijo TRACK BACKE, ki mi je pomagala, da sem lepo vozil mimo plitvin. Ampak, ena barka je plula ravno tam čez, kjer sem imel jaz prejšnji dan težave in je pustila ZELENO bojo na njeni levi strani. Nič mi ni bilo jasno. Res, da je bila manjša, a kaj takega pa res nisem pričakoval. Malo se mi je povesil nos.
Ob 4 Bf vetra smo jadrali tam nekje z 8 vozli, kar je bil prvi užitek, Ko se je jadrnica začela nagibati, smo začeli še bolj uživati. Tako velika barka je res prijetna za premagovanje večjih težav. Hitrost je tudi z motorjem pri normalnih obratih (2000 obr / min) tam nekje okoli 8 vozlov, tako da sem se počutil kot na trajektu.
Skratka moja dosedanja največja izkušnja, tako da sem dobil zalet, da grem naslednjič do Benetk. Juhej!!!
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 14 gostov