Uvod
- Marko Kavs se že precej desetletij ukvarja z jadranjem in jadrnicami. (So)kriv je bil tudi za izdelavo marsikaterga tipa, delal je jambore za Rivetto-te in vsega sploh ne vem, marsičesa kar sem slišal pa se zdajle ne spomnim. Jadral je tudi z bratom in njegovo jadrnico iz ZDA na Karibe, pa od tam skozi Panamski prekop v Pacifik, pa do tam mimo Galapagos na Markeške otoke, pa... Brat zdaj na tistem koncu živi stalno (in o čem od tam se da od časa do časa kaj prebrati v Valu.
Marko Kavs je tudi eden od ustanovnih članov JK Bohinj (član je tudi njegov brat, čeprav je večinoma okrog otočja Fiji). Tam nekje okrog konca 2019 se je odločil, da bo prodal hišo, nabavil za to primerno jadrnico in jo uredil tako, da bo primerna za kamorkoli, tudi za oceane. Potem se je začela korona-da in prodaja hiše se je izšla šele lani -2022 - konec poletja ali jeseni.
Kalimera
- Ime pomeni dobro jutro - in tako ime kot barka poskrbita, da ti že ob misli nanjo postane toplo pri srcu, in Marko ga je obdržal, ker mu je čisto enostavno všeč, ne pa ker bi se bal nesreče. Jadrnica je Bavaria 46, bila je pod poljsko zastavo in bil v Šibeniku v čarterju, kar je pomenilo, da je bilo marsikaj malo utrujeno in včasih tudi zanemarjeno, ampak vse važno je zdravo, zanemarjene reči se da poštimati, če je kaj preveč obrabljeno ali zastarelo pomenjati... In kar je pomembno - je izpred časa, ko so (vsaj za nekaj časa?) začeli biti trupi bark taki, da so se pod kako podporo ali nosilnim trako kar podajali.
- Nekaj dni pred prvim decembrom 2022 na neko deževno nedeljo me okrog 7. ure Marko pobere in greva na Vič, kjer se trije bodoči člani posadke prestavimo v kombi, ki ga bo v Šibenik in nazaj peljal tisti Blaž, ki nas bo čez nekaj dni čakal v Kopru s transportom, ki jo bo odpeljal na Vič v Ljubljano. Narahlo dežuje od Ljubljane do Novega Mesta, krepko čez Gorjance, malo manj na meji in med vzponom na višino Liške planote, potem pa solidno vso pot, dokler sta se cesta in pokrajina spuščali. Blaža za volanom dež ne moti in vso pot pravzaprav uživam v njegovi vožnji. Med Biogradom n.m. in Šibenikom se teren malo vzpne in tam ne le da ne pada, ampak se tam kjer se vzpenjamo celo malo razjasni, ko pa se spet spuščamo proti Šibeniku pa se oblaki spet zapro in spet pada.
Vremenska prognoza (fronte, ALADIN...) za Severni Jadran pravi, da bo pihal Jugo in tam kjer se Jugo nad terenom dviga, so padavine. Točno to doživljamo vso pot: tam, kjer se mi spuščamo, se jugo nam naproti dviga in tam dežuje. V Šibeniku v marini Mandalina dež preneha ravno za toliko časa, da lahko odnesemo prtljago od kombija na Kalimero, in potem Blaž spet požene nazaj v dež proti Sloveniji.
- Vztrajno dežuje, na na novo kupljeni barki pa kup reči ne dela, in najbolj sitno je, da v temi pod gostimi oblaki ne dela kup stropnih lučk. Pride prav moja opreznost, da na neznano barko ne grem brez nekaj reči.
To in še nekaj gumbastin in alkalnih AAA vložkov ter polnilci za akumulatorje poskrbimo, da kljub temi najdemo, zakaj ne dela napajanje in polnjenje akumulatorjev jadrnice z 220 in to odpravimo, da poštimamo (nekajkrat tako, da iz dveh nedelujočih naredimo eno delujočo) dovolj stropnih svetilk, za električno razdelilno omarico najdemo in odpravimo razlog, zakaj ni delal razsmernik (ki ga bomo rabili za napajanje kakega mobija, tablice - in tudi mojega LED žaromet zgoraj, z AAA alkaline vložkom iz moje zaloge in alu folijo od hrane nadomestimo crknjeno baterijo v uri, z barometrom višinomera v fotoaparatu kalibriramo barometer - kar glede na vremenske razmere ni nepomembno...
In vmes nekako mislim da Tomotu Stojcu uspe tudi skuhati večerjo.
In preden se zunaj do konca stemni, še gledamo črno steno oblakov na vzhodu in malo pohlevnejše, iz katerih pa vztrajno dežuje, na severu in zahodu.