Ali je strela nevarna za jadrnice?

[Nikola T.]

Odlična zaščita v kolikor nimaš ali pa nisi siguren, če je vse narejeno kot mora biti, da v času nevihte na pripone natakneš kable z krokodilom kakršne se uporablja za zasilni zagon motorja. Kabli morajo biti seveda brez izolacije in potopljeni v vodo najmanj 3m na vsaki strani.

Če imate pravilno povezano ograjo zadnjo pripono, jambor, kovinske tanke in ostalo je to največ kar lahko storite, da preživite brez posledic in da strela ne naredi nobene strukturne škode na trupu plovila, kajti če plovilo ni ozemljeno največkrat strela najde pot za razelektritev skozi trup tam kjer je pot do vode najbližja in to je ravno tam kjer so v salonu stringerji za stranske pripone.

preskok strele na plovilu brez ozemljenega jambora. Z rdečo je označena pot strele ko naredi škodo na trupu-luknjo.


Mesta, kjer obstaja najvišja verjetnost preskoka strele


Na sliki sanirane luknje v trupu ob robu vodne linije kot posledica udara strele v barko brez taščite.






Možnost udara strele je najvišja za plovila z jamborom še posebej pa so izpostavljena več trupna plovila (katamarani, trimarani). Možnost udara strele na jadranu je celo 10 na 1000. Sledijo trawlerji z cca 5/1000 in manjša motorna plovila z manj kot 1/1000.

Več o zaščiti plovil pred strelo najdete na marinelightning.com


Lep pozdrav
Nikola Tesla

[JanezJ]

Hvala NT.! Izčrpna in poučna reportaža. Sem se večkrat spraševal kako je z strelo na morju. Problem je, ker pri čarterskih jadrnicah ne moreš vedet, če so ustrezno ozemljene.Nisem pa še nikogar slišal, da bi se o tem pozanimal pri prevzemu. Bom nosil avtomobilske kable za zasilni zagon vedno zraven.
LP.J

[Novinec]

NT, sedi odlično pet! Teorija, skice, vse drži.

Vseeno pa poglejmo z drugega zornega kota v prakso.
Kar imaš zvezano in kako zvezano je zadeva vsakega posameznika. Eni imamo manj, drugi imate več in bolje zvezano, ter zavarovano proti udaru strele.
Sedaj pa resničnost: smo na morju, plujemo z družino, ko se prične nevihta. Jadralci smo počasni, zato ne moremo uiti nevihti. .....Sivina na obzorju, ......strele od daleč. V glavi razmišljaš ali te bo ujelo? Morje je doseglo že dva metrske valove, dela se pena na valovih. Posadko je že strah, ti jih miriš in praviš, da to ni nič, ter da se nam ne more nič ggoditi. Spet še ena velika laž. Veter že močno piha in krajšaš jadra. Mogoče že obračaš na čimbolj odprto, da te ne preseneti. Prične deževati, po tebi padajo velike in mrzle kaplje, veter še bolj piha, valovi so visoki, penijo se ..... in zdaj bom še pomislil, kako bom vključil avtopilota, šel do nekega predala, potegnil ven neizolirane vsaj 6m dolge kable, tekel po jadrnici do pripon in kable nataknil na njih .....

Sam mislim, da bom v takšnem trenutku pozabil na kable, ter iz te moke ne bo kruha. Potrebno bo narediti nekaj že v štartu, da mi ne bo potrebno poplesavat po mokrem trupu barke, ki poplesuje v ritmu valov.

LP

[Nikola T.]

Če imaš čarter barko se stisnite nekje pri motorju saj Vas zadnja pripona zelo dobro ščiti. Krmar SE NE SME DOTIKATI zadnje pripone, ker ne veš, če je ozemljitev sploh izvedena. Krmilo je v večini že samo po sebi ozemljeno preko zajl ali zglobov in če pripona ni, bo preskočilo preko krmarja na krmilo.

Kabli pridejo v poštev, ko si v marini ali na sidru med plovbo nimaš kaj delati z kabli razen, če vidiš, da seka ko hudič in res iščeš kakršnokoli rešitev. Več itak ne moreš storiti med plovbo.

Pri lastniški barki pa je zadeva veliko lažja saj sedaj, ko to berete lahko v miru naredite ozemljitev do naslednje sezone in nato se nimaš kaj bati ali si kasneje očitati, le zakaj nisem na to mislil že prej. Si niti ne predstavljam kaj vse bi se lahko pripetilo nam, če ne bi imel ozemljenega jambora.

Za strelovod na barki ne obstajajo 100% natančna navodila kako to izvesti, kajti če narediš narobe lahko celo narediš galvanski člen in nato boš imel težave z galvaniko, zato si je dobro zapomniti le tole:
- ozemljitve speljite v eno točko- na kobilico
- poveži dele med seboj katere se lahko ISTOČASNO DOTAKNEŠ, zadna pripona - ograja, Zadnja pripona - krmilo (tu je največ možnosti napak za galvaniko, zato če nisi vešč raje krmilo ozemlji dirktno na kobilico v tisti točki kot vse ostalo)
- Ozemlji vse večje kovinske dele
- za odvod strele pomaga ošiljena kovinska palica na vrhu jambora
- minus lahko povežeš na ozemljitev vendar samo v eni točki. Če imaš alternator vezan na ohišje motorja je dobro imeti stikalo, ki prekine minus pol z akumulatorjev, kar se uporablja predvsem kadar v marini pustiš barko dlje časa. Motorja zato niti ne ozemljimo posebej, ker obstaja možnost galvanike.

OPOZORILO: Ozemljitev in galvanika se (lahko) izklučujeta, zato je potrebno za vsak primer preveriti stanje in narediti kompromis med varnostjo in galvaniko. Kadar je plovilo na privezu je potrebno dati prednost galvaniki.

Lep pozdrav
Nikola Tesla

[Novinec]

Ozemljitev... galavanika.... NT zdaj si me tako zmešal, da bo najbolje, da prideš enkrat na izlet k nam v marino, pogledaš mojo barko in potem se bova naprej pogovarjala, da ne bi jaz slučajno delal kletko, ki privablja strele

LP

[val]

NT,če imam jambor direktno vpetega na kobilico,mi potem ni jasno zakaj bi si strela iskala pot preko pripon do morja,Mislil sem da si izbere najkrajšo in najbolj prevodno pot.
lp

[gregor.n]

No jadralci, oziroma izzivalci strel, zdaj sem se še enkrat prepričal da je bolje, oziroma varneje imet motornjaka.
In zdaj eno resno vprašanje: Če sem v marini privezan poleg jadrnice v katero useka strela, se lahko tudi meni kaj zgodi?
lpg

[val]

Baje motornjaki zraven jadrnic zgorijo do temelja,jadrnice pa čudežno odnesejo brez poškodb.

[gregor.n]

Ti se kar zajebavi, če meni useka pol tone bencina se bojim da od komplet marine ne bo nič ostalo.
lpg

[kr en]

Tud to je po svoje good. A veš kakšne so nekje čakalne vrste za plac v marini ?

[Nikola T.]

NT,če imam jambor direktno vpetega na kobilico,mi potem ni jasno zakaj bi si strela iskala pot preko pripon do morja,Mislil sem da si izbere najkrajšo in najbolj prevodno pot.
lp

Strela se bo v kolikor imaš jambor povezan z kobilico izpraznila in NE BO NAREDILA ŠKODE na trupu ali ogrožala ljudi v bližini.
Na sliki zgoraj je z rdečo barvo prikazan preskok strele, ki naredi škodo na trupu z modro pa preskok, ki ponavadi ne pusti nobenih poškodb za seboj razen sledi ožganin.
LP NT

[val]

Ti se kar zajebavi, če meni useka pol tone bencina se bojim da od komplet marine ne bo nič ostalo.
lpg

Saj veš ,da morasš imet prazen rezervar v marini.

[kr en]

Ti se kar zajebavi, če meni useka pol tone bencina se bojim da od komplet marine ne bo nič ostalo.
lpg

Saj veš ,da morasš imet prazen rezervar v marini.

Tist šele eksplodira !!!
Majo še v sosednjem kraju kaj od tega

[evovii]

Malo logičnega razmišljanja... Zakaj bi ti stela sploh udarila v jambor če nimaš ozemljenega??? Če vemo, da se v oblakih nabira pozitivni naboj, ki išče najkrajšo pot do negativnega za razelektritev preko najbližje točke. Torej če maš barko v marini in imaš neozemljen jambor bo prej udarila v sosednjo, ki ima ozemljen jambor in je negativni pol bližje pozitivnem????

Prav tako pa jaz nebi cca 5m kablov metal v morje med samo nevihto, ker ti jih lahko vijak zagrabi pol maš pa še večje sranje....

[OB717]

Malo logičnega razmišljanja... Zakaj bi ti stela sploh udarila v jambor če nimaš ozemljenega??? Če vemo, da se v oblakih nabira pozitivni naboj, ki išče najkrajšo pot do negativnega za razelektritev preko najbližje točke. Torej če maš barko v marini in imaš neozemljen jambor bo prej udarila v sosednjo, ki ima ozemljen jambor in je negativni pol bližje pozitivnem????

Prav tako pa jaz nebi cca 5m kablov metal v morje med samo nevihto, ker ti jih lahko vijak zagrabi pol maš pa še večje sranje....

Se malo logicnega razmisljanja (popravite me, ce se motim) - Strela 'ne ve', ali je jambor ozemljen ali ne, v danem trenutku na vrhu jambora 'vidi' le mnogo bolj prevodno pot navzdol. Ce izbere neozemljenega, pomeni pac, da se je zgoraj zaj.....

Oziroma... recimo da obstaja elektricno polje med morjem in oblaki in je s tem vrh ozemljenega jambora na elektricnem potencialu 0. Potem je dno neozemljenega jambora na nekem minimalnem potencialu ki ga doloca (poenostavljeno) visina od morja (recimo meter, dva?), minimalno (zanemarljivo?) pa tudi razdalja od ozemljenega jambora (ki kot prevodnik na potencialu 0 pac tudi 'deformira' el.polje v blizini). Ker je (idealen) prevodnik ekvipotencialna ploskev, mora biti tudi vrh neozemljenega jambora na istem minimalnem potencialu kot dno. Ta potencial je po mojem prakticno zanemarljiv in bo verjetno prej tisoc drugih dejavnikov (recimo necistoce v ozracju, pa dejstvo, da je nastanek strele dokaj zapleten proces in tudi npr. ne udari vedno v najvisjo tocko - npr: http://www.exploratorium.edu/ronh/weather/weather.html ) odlocilo, v katerega bo strela udarila, cetudi postavimo ta dva jambora blizu skupaj.

se dva zanimiva linka:

http://www.lightningtalks.com/lightningfacts.htm

http://edis.ifas.ufl.edu/sg071

in malo teorije:

http://electron9.phys.utk.edu/phys136d/ ... ductor.htm