Nobena od teh izbir ni odvisna od samo enega dejavnika - in odločitev je torej kompleksna.
Je obala privetrna ali zavetrna, kaj pravijo plima in tokovi, kakšni so jadrnica in jadrovje ter v kakšnem stanju, kakšna sta motor in pogon in v kakšnem stanju, koliko zna in zmore posadka...
Tako bi pri vsakem nasvetu, ki ga kdo da, bilo hudo dobro, ko bi bil zraven še
razlog za priporočeni ukrep, pa tega največkrat ne vidim.
Proti zagonu motorja bi lahko bilo naslednje:
- tip motorja, ki je slabo mariniziran (ni važno če 'fabriško') in ima zato bodisi nagnjen, bodisi pri premetavanju slabo mazanje, hlajenje, napajanje z gorivom...
- gneča ali drugačna situacija, zaradi katere domnevaš možnost, da se ti kaj zaplete v eliso ali namota okoli nje
- človek ali ljudje v morju kje, kjer jih lahko elisa zadene
...
Ad 1Marchi se je po tisti plovbi že spraševal o tem, ali je njegov motor ranljiv na pomankljivo mazanje pri nagibu ali ne. Jaz sem potem kar nekaj brskal po dostopnih podatkih o tem, pa doslej še nisem našel nič 'pametnega'. Sem pa zdaj prišel na idejo, koga lahko vprašam - in ko dobim odgovore, objavim.
Če je z motorjem na jadrnici kaj narobe, da ne bi mogel delovati v takih okoliščinah,
bi bilo potrebno tisti problem rešiti, ne pa se odpovedati možnosti, da motor uporabiš, če je potreben. In potreben je - že zato, ker če moraš recimo zaradi obrata vetra izpluti s sidrišča, potrebuješ tok za električni vitel in lahko da tudi pogon za razbremenitev verige, saj vitel v 'kažinu' lahko ne bi mogel potegniti do konca napete verige (pa še kaj se najde).
To seveda pomeni tudi, da je dobro vzdrževan motor in pogon - ki steče, ko je treba in ga takrat ne zapaca svinjarija iz tankov - tudi dejavnik varnosti, ne le 'lepote' in tega, da se to pač spodobi.
Ad 2Ta možnost obstaja in je treba z njo računati. Vrvi boj - tudi kaka odtrgana, kaka odrezana sidrna vrv ali privezna vrv - bi se znala znajti na naši poti kje v prenapolnjenem sidrišču, ki bi ga kdo rad zapustil. In če je to v mraku ali slabi vidljivosti, ni vidna, in v takem primeru je morda bolje ne uporabiti motorni pogon (čeprav zaradi elektrike za vinč motor poženeš) vsaj, dokler se ne izmotaš iz gneče.
Ampak isti problem imajo 'motornjaki' in oni brez primarnega pogona ne morejo - in večkrat tudi mi ne. In podobno, kot za vinč, utegnemo rabiti elektriko za avtopilota - in če bo z aku kaj narobe, lahko da mora zaradi alternatorja spet teči motor tudi, če ga sicer za pogon nujno ne rabimo, oziroma takrat, ko sicer plovemo na jadra.
Ad 3Če je kdo padel v morje ali je na kaki sosednji barki kaj zapletlo v eliso in tam kdo v vodi poskuša kaj 'odčarati' in je to blizu, je naša elisa lahko problem.
Ampak spet velja, kar sem zgoraj napisal za 'motornjake' - lahko rabiš motorni pogon in ga torej moraš uporabiti tako, da se niti ne zamotaš, niti koga ne sesekljaš.
Plusi za motorni pogonVečina sedanjih jadralcev je precej bolj vajena manevrirati na motor, kot na jadra. In eksperimentirati v nečem, v čemer nisi doma, ko je 'kažin', je problem. Torej je pri vplutju in izplutju večina veliko 'bolj doma' na motor.
Odgovor na ta problem po mojem je po eni plati, da je treba manevriranje tudi na jadra temeljito uvaditi. Začneš z zapustitvijo boje, nato pa na jadra uvadiš vse, kar ni protizakonito - tj. vse razen manevriranja v luki in marini, če nisi Mirko Bogić, ki ima dovoljenje za vplutje in izplutje samo na jadra.
Kdaj - oziroma zakaj - ne na jadraLjudska modrost in izkušnje pravijo, da na jadra ne:
- pri barkah, ki niso prilagojene, da z njimi ravna maloštevilna posadka.
- pri barkah, kjer jader ni mogoče skrajšati ali je karkoli narobe z mehanizmom ali mehanizmi, ki omogočajo jadranje v močnih vetrovih (poškodovane pripone, škote ali škotine, dvižnice...)
- kadar posadka ne zna skrajšati jader ali jadrati s skrajšanimi (ali viharnimi...) jadri
Ad 1
Zgodba, kako je bilo z 8 metrsko gajeto s tradicionalnim jadrovjem, torej z latinskim jadrom, v zelo močnem vetru.
Latina je dovolj težka, da jo pri dvigu jader praviloma dviga več kot ena oseba - in v primeru, da se v 'kažinu' dvižnica pretrga in latina pade, se tistemu, ki se znajde pod njo, ne piše nič dobrega. Če oziroma kadar se to jadro ne da krajšati (to moram ob naslednji priliki videti), potem sile na razvitem jadru v močnem vetru tudi za posadko treh, kolikor so mi rekli, da je praviloma treba, niso več obvladljive.
Od tod morda ta 'modrost starih Dalmatincev': vsa jadra dol pred viharjem. Čeprav se tega niso držali ne vsi ne vedno.
Ad 2
Nekatera plovila - zlasti mala športna - nimajo možnosti krajšave jader. Zelo izurjene posadke lahko z njimi plovejo po presenetljivo težkem vremenu, čim pa posadka ni zares dovolj izurjena, pa je možnost, da veter plovilo položi, prevrne (lahko tudi čez premec) ali razcufa jadro na trakce, tako da potem veter nenadzorovano odnese nemočno lupino, kamor hoče.
Taka in s tako posadko še ne sodijo v težko vreme. Izurjena in izkušena posadka poišče zavetje in/ali spusti jadra za prvi sunek (gust front), ki je često najmočnejši, ter kratek čas po tem (tako je Marchi v Bohinjski pravljici
); potem, ko veter nekoliko pojenja (kar pri jadranskih nevihtah običajno ni dolgo, pa pri bohinskih tudi ne), pa spet ima pogon in lahko pride na varno ali se oddalji od nevarnega.
Če jadra, ki jih ni mogoče skrajšati pri prvem udaru niso bila na varnem (ali obvladana), pa so lahko od njih ostali več ali manj le trakci in če ni rezervnih, pogona na veter več ni.
Z vesli brez trdnih palcev ali vilic in izurjenosti v takem v praksi ne gre. Recimo Hobie Cat, Flying Junior in podobno preživijo prevračanja brez težav, ampak preživeti morajo tudi jadra, da so na varnem.
Ad 3
Če posadka ni izurjena (ali če se edini član posadke, ki zna, poškoduje) ravnati s skrajšanimi ali viharnimi jadri, zna biti dobro jadra spustiti (ali sneti) vsaj za prvi udar. Poleg že zgoraj naštetega so sile pri le malo večjih površinah jader pri močnejših vetrovih zelo hitro tako velike, da si neizurjeni tega ne morejo predstavljati, in se pri tem tudi zlahka poškodujejo.
To pa ne pomeni le bolečine, potrebe po prvi pomoči... in tako dalje, to lahko pomeni, da z jadrnico potem sploh ne bo mogel nihče upravljati. In tudi ta dejavnik je po mojem treba definitivno tudi imeti v mislih.
Kdaj - in zakaj - da na jadra
Jadra so pri večini jadrnic primarni pogon - in ko je veter močan, je tudi razpoložljiva moč za pogon v jadrih veliko večja, kot razpoložljiva moč motorja, še posebej zato, ker je večina jadrnic opremljena s motorji razmeroma majhnih moči.
To veliko moč pa je treba obvladovati, in to ni enostavno. Kolikor vem,
razpoložljiva energija vetra narašča s kvadratom hitrosti, kar pomeni, da
pri deset krat večji hitrosti vetra za isto moč potrebuješ stotinko površine jadra.
In zavedati se je treba, da je vse nadvodje(*) jadrnice površina, na katero deluje ta moč. Zlahka se tako zgodi, da razmeroma šibek motor nima moči, da bi pognal barko naravnost proti vetru.
Nekoliko drugačna smer plovbe in/ali razmeroma majhna površina jadra ali jader, ki so ustrezno trdna, pa lahko poskrbe, da je jadrnica spet obvladljiva.
Nič še nisem omenjal energije valov - ampak se za zdaj tule v to ne zapletem, saj sem imel z vetrom precej več praktičnih izkušenj, kot z zelo vzvalovanim morjem, in bi bilo tu manj lastnih izkušenj.
Nekdo je omenil
'ne jadra in motor hkrati'. Verjetno tudi tu kdaj velja, in verjetno so tudi za takšno odločitev kdaj bili dobri razlogi.
Ampak kaže, da cela kategorija motornih jadrnic, ki jim pravijo motorsailer, veliko in sistematično uporablja oboje hkrati. V enem od kazal baze znanja (mislim da v 'zmedenem'
Zanimive povezave, ki bi sicer spadale v kazala) je povezava na gradivo o tem -
art of motorsailing ali nekaj podobnega - in iz tega se je po mojem mogoče
mnogo naučiti.
Kot sem začel, tudi končam, Na odločitev - če naj bo dobra - vpliva veliko dejavnikov, in seznam ukrepov, ki je velja v vsakem možnem primeru, enostavno ne obstaja. Treba se je naučiti presojati vsak položaj in potem sprejeti zanj primerno odločitev.
(*)Nadvodje
Trup nad vodno črto, nadgradnja (če so, kabina, zaklon proti prišcu - 'sprayhood' ali bolj zaprti 'doghouse', tenda) ter jambor in vrvje (pripone, gondoljer, škote in škotine, vang) z zvitim jadrovjem vred. Sprednje rol jadro ima zvito naprimer čisto drugačno vetru izpostavljeno površino od prazne sprednje pripone, ko ostane, če sprednje jadro snameš in spraviš v podpalubje...
Ko je veter zelo močan, znajo biti hitrosti, dosegljive z vetrom 'na gole jambore' oziroma 'under bare poles' vsaj za večino presenetljive. In koliko in kako se takrat obnaša, je odvisno od oblike in skupne površine nadvodja - ampak o tem bi se lahko spet na dolgo zadebatirali.
Edit: zadnjič tipkal slepo desetprstno in včasih z desno roko izven pravega položaja, tako da je na primer 'ratalo' "nuskun" namesto "mislim" in še masikaj podobnega. Popravki tega in povezava ali dve tja, kamor sem omenjal.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...