Neurje Korzika, veter preko 100 vozlov

[james.7]

Ko bo zapihalo v našem jadranu blizu 100 čvorova bomo vedli vsi...

[Nikola T.]

SUNKI vetra blizu in preko 100kn so še posebej ob prihodu tramontane po daljšem obdobju vročine na Jadranu zelo pogosti. Ko vetrni instrument na plovilu pokaže hitrost okoli 70kn bi pravi vremenski merilnik hitrosti vetra pokazal veliko višje izmerjene sunke vetra saj jih meri v kratkem časovnem intervalu (cca na eno sekundo). Navtični instrumenti imajo zaradi valovanja in zibanja vetrovnice na vrhu jambora, prikaz hitrosti in smeri zakasnjen in to za najmanj 6-12 sekund!? Torej, ko navtični instrument pokaže neko hitrost je bila dejanska HITROST SUNKA VETRA veliko višja. Namerili smo, da sunki vetra v sekundnem intervalu dosegajo celo za 30-50% višje vrednosti že od 3 sekundnega povprečja. Te podatke smo morali filtrirati, kajti sunek vetra krajši od treh sekund ne more prevrniti tovornjaka s ponjavo.

Za meritev hitrosti vetra sem za potrebe upravljanja prometa na državni cesti v Vipavski dolini razvil in predelal obstoječi sistem in dodelal algoritem za merjenje hitrosti vetra in sunkov. Na podlagi teh meritev smo nato ugotavljali nujnost zapiranja ceste za vozila s ponjavami, zato lahko iz prve roke povem, da se izmerjeni maksimalni sunki lahko izjemno razlikujejo od načina meritev.

Spomnimo se neviht v Rovinju, ki zelo pogosto naredijo ogromno škode. Dve od teh sem v Rovinju doživel tudi sam.
Natanko 2005 le nekaj tednov po neurju na Murteju sem fasal še eno in sicer v Rovinju na sidru. V tisti hujši mi je na instrumentu pokazalo max izmerjeno hitrost 77kn! Za hitrost vetra na Murterju ne vem kajti takrat mi je pokurilo instrumente, katere pa sem zamenjal še v času dopusta pri prijatelju, ki je bil takrat lokalni mojster za Raymarine v Marini pred Trogirjem.
Ne vem pojasniti zakaj vendar sem natanko enako max hitrost imel zabeleženo na svojem instrumentu tudi v nevihti v naslednjih letih na Korčuli.

[Marchi]

Namerili smo, da sunki vetra v sekundnem intervalu dosegajo celo za 30-50% višje vrednosti že od 3 sekundnega povprečja.

Zelo zanimiv podatek 30-50% višja vrednost!
In potem, če potegnem vzporednico s Korziko, je tam pihalo do 150kn, špička.

Vseeno se je verjetno, med morjeplovci, bolje pogovarjat o nekih "povprečnih maksimalnih" vrednostih, kot o sekundnih špicah, ki skorajda ne povejo nič.

Ko Alesjo pravi, da je sidral pri 100kn, to potem pomeni realnih cca 50-70kn. Alesjo, ti imaš izjemo izostren občutek za veter (ker inštrumenta nimaš), ker zaznaš tisto špičko, o kateri piše Iztok

Da se vrnem na dogajanje na Korziki. Vsak, ki je na morju doživel 50+kn, ve kako brutalno zna to biti. 100kn si težko predstavljam in res gre takrat samo za to, da paziš nase, da te ne zadane kaj, kar prileti po zraku. Toča te pri takem vetru ubije, kakšen solarni panel pa razkosa.

[Marchi]

Korzika 100kn.
Glede na to, da si ujet na nepravi strani otoka, marine so polne, dobil si bojo v napol zaprtem zalivu oz. slabo zaščitenem. Dodatna oteževalna okoliščina je bila, da nihče ni napovedal, pričakoval 100kn vetra, so pa bile napovedane nevihte.
Kaj naredit v takem primeru?

plan A. Izpluti na odprto (jadrnice), čimhitreje pravokotno od obale. Če je v bližini kakšen otoček ne preblizu obali, se potuhneš v zavetrno stran in prevedriš neurje s pomočjo motorja. Če nisi siguren, da imaš vsaj 20 minut časa, potem raje ostani na privezu.

plan B. Ojačat privez. Podaljšat špage na bojo za 10m, pomagat si z motorjem proti vetru. Sidro naj bo v pripravljenosti, če se z bojo kaj zgodi.

plan C. Dvojno V sidranje z vso verigo ki jo imaš. Vprašanje globine in prostora. Če je globina prevelika, to ni opcija. Potem je bolje izpluti, če je še čas in če imaš jajca, vključno s tvojo posadko.

Varianta je tudi, da posadka zapusti plovilo in sam oz. s še enim članom preguncaš nevihto. Ampak na kopnem je bila tudi cela štala.
Težko je bit pameten v takih situacijah. Vseeno je dobro imeti nek plan. In dobra novica, vse skupaj bo trajalo cca 30 min, najmočnejši veter celo samo nekaj sekund, minut.
Če bi bil na boji v zalivu kjer ni prostora za sidrat, bi se posvetil planu B. Skoraj da ni druge.
Težava v tistem pol zaprtem zalivu je bila tudi ta, da so imeli omejen pogled na to, kaj prihaja iz zahoda in je prišlo res iznenada.
V glavnem, kar sem preživel na Jadranu, me je izučilo, da spremljam vreme precej natančno in jo ucvrem v varno marino. Čeprav marina, hm, tam je lahko tudi cela štala, če jo zadane tak veter. Težka je morjeplovska.

Razkopana jadra in biminije pa težko gledam. Jebela, a je tako težko lepo zrolat jadro in zategnit štrike. V močnem vetru imam roll špago vedno na bremzi in vinču, prav tako škote obvezno na vinč bremzi! Če ne zaupaš bremzam, lahko daš še en štrikec na roll mehanizem, ki prepreči vrtenje. Pa ne pozabit nanj, če bi hotel v sili odrolat jadro. Bimini zrolaš in daš v futrolo ali pa ga na gosto povežeš s štrikom. V močnem vetru na barki nima kaj opletat. Barka lahko samo ječi

[alesjo]

Sem pogledal vse posnetke, ko je bilo najhujše mislim, da ni posnetkov, ker kar sem videl vem zase, da sem bil v slabšem vsaj dvakrat, ko ne moreš niti gledat brez plavalnih očal ali maske, če imaš komu v bližini kaj rečt te ne bo niti na pol metra slišal, če ne tuliš, ko je pa še dež ne vidiš niti premca barke, kaj šele da bi snemal te lepote narave ne bom pozabil kako sem bil rdeč po obrazu, ker me je dež potolkel po licih kot da bi me kdo fajn preklofutal, brez instrumentov vem dobro da je bila špica nevihte preko 90kn. Tudi ta na korziki verjamem, da je bila preko 100kn prav na višku, ki ponavadi traja par minut, ampak ne na posnetkih z bark, takrat lahko snemaš nekje iz hiše skozi zaprto okno. Pa l.p. vsem in čim manj neviht vam želim

[Marchi]

Vse kar sem napisal, resno mislim.
Res mi je zanimiv podatek, ki ga je napisal NT, ker včasih imam res občutek brutalnega vetra, inštrument pa kaže "samo" 50kn. Tako, da ja, če si tam, čutiš veter precej bolj konkretno, vsak detajl. Alesjo, ti si pa itak norc in enkrat te bo vrglo na obalo Narava najde šibko točko, ko najmanj pričakuješ. Malo spoštovanja in ponižnosti ne škodi

[ace]

Ta hip se spomnim le datuma nevihte, 3.8.2005 Murter. ....

Takrat sem bil tudi jaz tam le preko hriba v kampu Kosirina.
Grdo je bilo, mi smo se med hudo uro skrili v avtodom, sreča - šotoristi so bili pa ornk reveži.
Takrat je šel naš elan 402gt na obalo in jo je še presenetljivo dobro odnesel.

[CAR]

Evo uradnih podatkov, da se ne boste kregali:

Godine 1988. u Dubrovačkoj zračnoj luci izmjerena je vrijednost od 44,3 m/s (159,5 km/h), na Marjanu je 1994. izmjerena brzina bure od 48,5 m/s (174,6 km/h), u Novalji 1995. je izmjereno 39,9 m/s (143,9 km/h). Godine 1996. na Krčkom mostu izmjereno je 58,9 m/s (212 km/h), a 2002. u Makarskoj je zabilježeno 49,9 m/s (179,6 km/h). Najsnažniji udar bure u Hrvatskoj, izmjeren je 24. prosinca 2003., na autocesti A1, između tunela Sveti Rok i Maslenice, na vijaduktu Božići, jedan od rijetkih instrumenata za mjerenje brzine vjetra koji je uopće uspio neoštećen izdržati nalete vjetra, zabilježio je tada brzinu od 307 km/h, što je najveća ikad izmjerena brzina vjetra u Hrvatskoj. Zbog toga što taj mjerni instrument nije bio predviđen za tolike iznose (radi se o instrumentu tvrtke "VAISALA" Wind Set WA15), podatak se ne uzima kao službeni te kao službeno najjači udar vjetra iz NNE smjera u Hrvatskoj i dalje vrijedi onaj od 21. prosinca 1998. s Masleničkog mosta od 248 km/h (69,0 m/s).[7][8][9]

[Kariera]

Evo uradnih podatkov, da se ne boste kregali:

Godine 1988. u Dubrovačkoj zračnoj luci izmjerena je vrijednost od 44,3 m/s (159,5 km/h), na Marjanu je 1994. izmjerena brzina bure od 48,5 m/s (174,6 km/h), u Novalji 1995. je izmjereno 39,9 m/s (143,9 km/h). Godine 1996. na Krčkom mostu izmjereno je 58,9 m/s (212 km/h), a 2002. u Makarskoj je zabilježeno 49,9 m/s (179,6 km/h). Najsnažniji udar bure u Hrvatskoj, izmjeren je 24. prosinca 2003., na autocesti A1, između tunela Sveti Rok i Maslenice, na vijaduktu Božići, jedan od rijetkih instrumenata za mjerenje brzine vjetra koji je uopće uspio neoštećen izdržati nalete vjetra, zabilježio je tada brzinu od 307 km/h, što je najveća ikad izmjerena brzina vjetra u Hrvatskoj. Zbog toga što taj mjerni instrument nije bio predviđen za tolike iznose (radi se o instrumentu tvrtke "VAISALA" Wind Set WA15), podatak se ne uzima kao službeni te kao službeno najjači udar vjetra iz NNE smjera u Hrvatskoj i dalje vrijedi onaj od 21. prosinca 1998. s Masleničkog mosta od 248 km/h (69,0 m/s).[7][8][9]

Ja to je burja...a so podatki tudi za N in NW a'la Tramontana? Npr. Kaj v Istri, zunanjih otokih?

[motorni]

Torej, ko navtični instrument pokaže neko hitrost je bila dejanska HITROST SUNKA VETRA veliko višja. Namerili smo, da sunki vetra v sekundnem intervalu dosegajo celo za 30-50% višje vrednosti že od 3 sekundnega povprečja.

Tudi mojega imam na sumu da premalo kaže. Ampak tak profi ultrazvočni vetromer je pa dva jurja.

[CAR]

Google vse ve ce ga pravilno vprašaš.

Evo uradnih podatkov, da se ne boste kregali:

Godine 1988. u Dubrovačkoj zračnoj luci izmjerena je vrijednost od 44,3 m/s (159,5 km/h), na Marjanu je 1994. izmjerena brzina bure od 48,5 m/s (174,6 km/h), u Novalji 1995. je izmjereno 39,9 m/s (143,9 km/h). Godine 1996. na Krčkom mostu izmjereno je 58,9 m/s (212 km/h), a 2002. u Makarskoj je zabilježeno 49,9 m/s (179,6 km/h). Najsnažniji udar bure u Hrvatskoj, izmjeren je 24. prosinca 2003., na autocesti A1, između tunela Sveti Rok i Maslenice, na vijaduktu Božići, jedan od rijetkih instrumenata za mjerenje brzine vjetra koji je uopće uspio neoštećen izdržati nalete vjetra, zabilježio je tada brzinu od 307 km/h, što je najveća ikad izmjerena brzina vjetra u Hrvatskoj. Zbog toga što taj mjerni instrument nije bio predviđen za tolike iznose (radi se o instrumentu tvrtke "VAISALA" Wind Set WA15), podatak se ne uzima kao službeni te kao službeno najjači udar vjetra iz NNE smjera u Hrvatskoj i dalje vrijedi onaj od 21. prosinca 1998. s Masleničkog mosta od 248 km/h (69,0 m/s).[7][8][9]

Ja to je burja...a so podatki tudi za N in NW a'la Tramontana? Npr. Kaj v Istri, zunanjih otokih?

[igorb]

Fantje moji v Vipavi se mulci slikajo v kopalkah ob znakih, ko znaki vetromerjev kazejo nad 200

[Nikola T.]

Prav zaradi tistih objav v kopalkah pred znakom sistema Burja so na sestanku sklenili, da se ukine prikaz hitrosti sunkov vetra.

[igorb]

skoda ker so bile lepe slike še posebno zanimive ko je snežilo in je pihalo kot se gre

[Marjan Tomki]

Google vse ve ce ga pravilno vprašaš.
...
Evo uradnih podatkov, da se ne boste kregali:

Godine 1988. u Dubrovačkoj zračnoj luci izmjerena je vrijednost od 44,3 m/s (159,5 km/h), na Marjanu je 1994. izmjerena brzina bure od 48,5 m/s (174,6 km/h), u Novalji 1995. je izmjereno 39,9 m/s (143,9 km/h). Godine 1996. na Krčkom mostu izmjereno je 58,9 m/s (212 km/h), a 2002. u Makarskoj je zabilježeno 49,9 m/s (179,6 km/h). Najsnažniji udar bure u Hrvatskoj, izmjeren je 24. prosinca 2003., na autocesti A1, između tunela Sveti Rok i Maslenice, na vijaduktu Božići, jedan od rijetkih instrumenata za mjerenje brzine vjetra koji je uopće uspio neoštećen izdržati nalete vjetra, zabilježio je tada brzinu od 307 km/h, što je najveća ikad izmjerena brzina vjetra u Hrvatskoj. Zbog toga što taj mjerni instrument nije bio predviđen za tolike iznose (radi se o instrumentu tvrtke "VAISALA" Wind Set WA15), podatak se ne uzima kao službeni te kao službeno najjači udar vjetra iz NNE smjera u Hrvatskoj i dalje vrijedi onaj od 21. prosinca 1998. s Masleničkog mosta od 248 km/h (69,0 m/s).[7][8][9]

Hvala, Car; in tistih skoraj 70 m/s na Masleničkem mostu 1998 je približno 135 vozlov (kn), tistih uradno-ne-priznanih 307 km/h iz 2003 pa čez 160 vozlov.

Malo manj ko m/s * 2 je kar dobra prva ocena za iz metrov na sekundo v vozle, in še to * 2 za oceno v km/h. Naj pa spomnim še na nekaj pomembnega: veter dvakratne hitrosti na ovirah povzroča približno 4x večje sile.

Sila na predmet je (približno) sorazmerna kvadratu hitrosti vetra
Za boljšo predstavo vzemimo naslednjo poenostavitev:

• Tekočine (in za fiziko so plini tekočine, ne pa tudi kapljevine) so sestavljeni iz velikega števila drobnih delcev, ki jim rečemo molekule
• Če si te predstavljamo kot teniške žogice, je sila toka zraka (enake smeri) na (enak in enako postavljen) predmet premo sorazmerna številu žogic, ki ga zadenejo v časovnem intervalu, in premo sorazmerna hitrosti žogic, ki ga zadenejo
• Pri dvakratni hitrosti predmet zadene dvakrat več žogic, pri trikratni hitrosti trikrat več žogic, pri desetkratni desetkrat več žogic
• Zaradi dvakrat večje hitrosti vsake žogice je tudi prispevek sile vsake žogice dvakrat večji, pri trikratni trikrat večji, pri desetkratni desetkrat večji
• Zaradi obojega skupaj je pri dvakratni hitrosti (na enak predmet, oviro... po tem modelu) 4 krat večja sila, pri 3-kratni 9 krat večja sila, pri 10-kratni 100 krat večja sila.

Pri tem (zelo) poenostavljenem modelu je izpuščenih kup "malenkosti", a si je po njem mnogim mogoče lažje predstavljati, zakaj sila vetra na oviro narašča s kvadratom hitrosti vetra, in da za podobno potisno silo (pri enako postavljenem jadru enake oblike) v desetkrat hitrejšem vetru potrebuješ le stotinko površine jadra...

Če bi bila podatka za Korziko in tisti iz 2007 s Hrvaške istovrstna (oba max sunek ali oba "značilna hitrost vetra"), bi tisti iz 2007 s Hrvaške (čez 160 vozlov) povzročal več kot 2,5 krat večje sile na ovire (stavbe, plovila itn.) od tega tokrat na Korziki (ok. 100 vozlov).