Jaz sicer nekoč znal nekaj tovrstne fiziologije, ampak to je bilo nekje do leta 1980, ko v mojem okolju nekaj sedaj slišanih reči še ni bilo znanih. Tako je bilo nekaj stvari, ki so bile za pajer1 ponovitev, zame novih.
Že prej sem slišal o tem, da se že desetletja ne hiperventilira več pred potopom, vendar mi doslej nihče, ki mi je to povedal, ni znal pojasniti, zakaj. (hiperventilacija->prenadihavanje) Tokrat sem dobil odgovor (ne da bi mi bilo sploh treba vprašati).
Človeško telo po vsem sodeč nima tipal za nizko raven kisika, tako da je edini (znani) znak, da je zrak pošel, visoka raven oglikovega dioksida v krvi, ki tudi proži dihalni refleks (samdejno, nehoteno proženje širjenja prsnega koša in prepone).
S hiperventilacijo pred potopom sicer lahko bolj kot sicer nasitimo kri (in delno tkiva) s kisikom, žal pa tudi spravimo CO2 iz krvi v taki meri, da potem tudi, ko je kisik v telesu skoraj porabljen, raven CO2 ni dovolj visoka, da bi se prožil dihalni refleks,
tako da ni svarila, preden kisik poide do kritične ravni, ko živčevje neha pravilno delovati.
Ker je za delovanje telesa (zlasti pa centralnega živčnega sistema) potreben zadosten (parcialni) tlak kisika, ki ob potopu z globino s skupnim tlakom vred narašča,
je kritično obdobje (za izgubo nadzora nad telesom (kako je že temu rekel z drugo besedo... aha, "samba") in največkrat hitro za tem tudi zavesti (blackout) zaradi padca skupnega tlaka zlasti zadnji del vzpona na površino in naslednjih nekaj deset sekund, preden na novo s kisikom oskrbljena kri spet doseže možgane in ostale dele živčnega sistema.
Ta del vračanja na površino je eden od pomembnih razlogov za zahteve po potapljanju v paru in to je tudi čas, ko mora biti par, ki varuje potapljača v globini še posebej pozoren, in če pride de težav,
takoj in pravilno posredovati (ampak podrobnosti o tem, kako, prepuščam bolj kompetentnim, še bolje pa dobremu tečaju,)
Kot rečeno, tudi če bi imeli senzorje za parcialni tlak kisika, se ti v večji globini ne bi prožili, zato je svarilo z dihalnim refleksom zaradi povišanega CO2 tako pomembno in zato je šla hiperventilacija pred potopom iz uporabe.
Dobro izbrani video posnetki tega, kaj se zgodi, ko kdo pride do meje in pride bodisi do izgube nadzora nad gibi (in bi lahko kdo tudi vdihnil vodo...) ali tudi izgubil zavest, so manj tvegan, a skoraj enako poučen način, kot to, da se tebi zgodi blackout, pa ti manjka čas, ki ti ga potem zate pokažejo na posnetku.
Na video posnetkih se je tudi dalo videti razliko med dobrim posredovanjem in slabim - neodločnim in prepoznim - pri katerem si je potapljač v 'sambi' (izgubi nadzora nad gibi brez izgube zavesti) skoraj razbil zobe ob robu bazena.
Torej - trije odstavki višje - omenjeni tečaj po mojem v analogiji s smučanjem pomeni razliko med 'prebral sem kup smučarskih knjig in o tem lahko nakladam' in 'tudi moje noge in ostalo znajo do neke mere smučati'.
Varnost pri lovu
Ena od reči, kar zadeva varnost je bilo, kako se odločiti, da če so že svarila o kritični hipoksiji, da bodisi s strelom na ribo počakaš na naslednji potop, bodisi se po strelu vrneš na površino in se potem vrneš po ribo v naslednjem potopu.
Sicer se utegne zgoditi, da se kaj zaplete, pa tudi če je situacija ob strelu zanimiva ali zahtevna, poraste poraba kisika, kar še skrajša varni čas za vračanje na površino.
Tudi vprašanja 'občinstva' so bila zanimiva. V predavanju recimo je bilo rečeno, da v pripravi na potop predavatelj diha 8 dihov na minuto, in eden od poslušalcev se je oglasil, da je pri osmih dihih na minuto že hiperventilacija. Predavatelj je pojasnil, da so štirje do dna globoki vdihi na minuto že hiperventilacija, ampak da je trik v tem, da so vdihi v pasu priprave na potop samo običajno globoki (in samo s prepono, tako da ostale dihalne mišice počivajo in ne porabljajo kisika); pri takem dihanju pa 8 dihov na minuto ni hiperventilacija.
To seveda ni bilo vse. Ideja ni, da jaz tu v celoti povzamem izvrstno predavanje (česar ne zmorem, tudi če bi hotel
).
Ideja je, da se na naslednjem podobnem predavanju prikaže veliko več morjeplovcev, ki lovi ali namerava loviti s potapljanjem na dah.
Torej - naučil sem se precej, kar mi je prej manjkalo (še veliko mi pa še vedno manjka
).
Še to
MareC in jaz sva se srečala in se zdaj razumeva veliko bolje - in se, mislim, o večini reči strinjava. To zadeva tudi moje prve prispevke, ki so bili - poleg tega, da so bili dolgi večkrat tudi v napačnih temah ('smetenje v temi'), pa tudi neurejeni in zato težko čitljivi.
Še vedno so marsikdaj dolgi, so pa bolje urejeni in bolje čitljivi (ampak tu se da še veliko narediti). In če zaidejo v napačno temo (kar se včasih še zgodi), jih bodisi prestavim bodisi odstranim.
MareC pa vćasih kaj, tudi kjer ima prav - zlasti kadar mu manjka časa za pisanje na forum - to veliko bolje pove kot se mu pa zapiše... Tako da upam, da se srečata (srečamo?) tudi z MM - pa ne bo več tega tipa nesporazumov. Eno od naslednjih sečanj?
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
