Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Marjan Tomki]

Sobota, 19.5.

Ena runda priprave (sestavljanje še ene barke - mislim, da bo zdaj razpoložljivih 15), potem mislim da ima tekmo Koroški navtični klub.

V nedeljo - 20.5.

Predvidoma se ponovno potepam po Bohinjskem jezeru s tistima dvema iz prejšnjega prispevka, verjetno pa pride še kdo.

Verjetno se bomo šli spet 'igrati regato', od vetra pa bo odvisno, kakšno.

Domnevam pa, da bo kakšna od bark še prosta, tako da se lahko oglasi, če se bo kdo motal okrog Bohinja in ne bo vedel, kaj početi...

Windfinder - razen zjutraj, ko bo predvidoma bolj malo - za oba dneva obljublja dovolj, pa ne preveč vetra - no, bomo videli.

Aha, še to - v zadnji prispevek na prejšnji strani je bilo dodano nekaj slik, s katerimi ima tista zgodba bolj rep in glavo...

[Marjan Tomki]

Sobota, 19.5.

Skupaj Korošci (Slovenj Gradec) in klapa mislim da iz Brežic. Zasedene vse barčice, nekako od desetih dopoldne do po četrti uri (točno se ne spomnim). Vetra od malo do skoraj preveč - raznoliko in spremenljivo, tako da je bilo treba poleg dobrega jadranja v spremenljivih razmerah imeti tudi malo sreče.

Pripravljena flota... in njihova zastava


Gladina narahlo vzvalovana... ampak če ne bi bilo treba zmanjšati ločljivosti, bi se videli refuli - veter je "zanimivo" spremenljiv.


Tole je bilo najbrž žrebanje bark, opis regatnega polja in povzetek pravil.


Štart enega od prvih plovov - malo nad levim robom plavajočega pomola je štartna boja, ki označuje levi konec štartne črte; desni konec je kip zlatoroga na skali.


Oni na levih uzdah se morajo izogibati - razen seveda, če so že ušli naprej.


Tisti, ki so morda le malo zamudili, precej zaostanejo, ker dolgo ne pritejo iz zavetrja pri obali.


Tudi zadnji prihajajo na veter... Prva boja je skoraj natančno proti vetru - ampak pri tej ločljivosti slike je ni videti.


Veter prav lepo pojača, tudi ob obali, kar se lepo vidi po zastavi


Ne glede, kako piha, je vroče, kar se vidi tudi po Tošcu v ozadju, ki je imel še zjutraj tu pa tam bele pege zadnjega snega


Prvi so malo ušli - tam nekje blizu pred prvim mora biti prva boja


In tule bi se lahko videla


Druga stranica trikotnika - s prve boje nazaj v zaliv na drugo bojo pod skalo s policijskim počitniškim domom. Veter se je pa za ta čas malo pomiril - ampak itak se ta dan spreminja ves čas.


Gladka gladina ob drugi boji je 'lokalna bonaca', čez katero je treba priti z zaletom.


Pa z druge boje proti štartni boji


Prvi od teh je že obrnil okrog štarnte boje v drugi krog


Pa še drugi - obrat v veter in za njim


Tule pa mislim, da prva dva vozita v cilj. Začetna gleča se je kar temeljito razredčila.


Te slike so poslikane iz kanuja - malo veslanja, malo slikanja - zato tudi kak čuden nagib fotkiča. Tole je 'štartna procedura' enega naslednjih plovov, slikana z bližine rta s skalo s kozorogom, torej blizu desnega konca štarnte črte.


Štart - vsi še poravnani - kdo bo prvi na vzvalovani gladini z vetrom?


Ne še... čeprav kdo, ki je dobro odštel zadnjo minuto in dobil hitrost že pridobiva prednost


In ta se hitro poveča


Ampak tam so še bonace, v katere se lahko ujameš - ta prednost je možnost, še ne gotovost. Aha,, od tu se vidi prej omenjena skala s počitniškim domom in desno od levih dveh bark druga boja trikotnika pod njo.


Tole je pa vožnja od druge boje v cilj.


Da ne bo preveč vplivalo, katero barko je kdo vozil - razglas seznama pred menjavo bark.


Levi


in desni del 'flote' čaka na tekmovalce ob zamenjavi


Druga stranica trikotnika, barke vozijo porti drugi boji. Svetla pega nad peščino na levi je skala, temna nad njo pa kip zlatoroga, torej desna oznaka štartne črte; boja ki označuje levi konec, je nekje za barko 01.


Obrat za začetek drugega kroga okrog štartne boje - naštudirali so in zdaj so vieliko bolj na kupu


Plovov kolikor hočeš - mislim, da več kot šest - in niso zlahka imeli dovolj. Šele na zadnjem plovu pozno popoldne niso bile zasedene vse barke (najslabši plov se je itak odštel, tako da to ni pomembno vplivalo na razvrstitev - in morda ga potem na koncu niso šteli za uvrstitev, ampak posebej za klubsko majico). Tako sem se lahko prilepil.

Marjan "sudija" mi je naredil "uslugo" in razglasil, da vozijo "proti državnemu prvaku 2011" (zares je to skromni "zmagovalec medklubskega tekmovanja mini-12" ), tako da se mi je kup dobrih jadralcev, ki so se ravno dobro ogreli, nalepil bodisi pred nos in za rep.

Doslej sem bil vedno outisder, tako da tega nisem ravno navanjen... Jadralec, ki mi je vozil pred nosom, me je do prve boje tako zapiral, da mu je potem malo ušel eden od ostalih - kar se zgodi pogosto, če se kdo gre "dvoboj" na plovu, kjer je plovil več. Mislim, da je bila potem gneča na prvi boji, ki sem se ji izognil in z nekaj deset metri zaostanka za prvima dvema ušel ostalim. Pod skalco veter kot velikokrat skoraj pojel in onih dveh ne uspe ujeti, ampak ko sta se nekoliko zataknila pri obratu okrog štarne boje na začetku drugega kroga, mi je uspelo uiti mimo njiju.

Potem pa čez čist veter še enkrat naravnost proti prvi boji - v lokalno bonaco. Ni samo vrtinec, ki se premakne, le začasno brezvetrje ki že naslednjo minuto mine...

Oba, ki sta se prej zataknila na boji vidita, kje ne piha in to lepo obvozita, jaz pa se s težavo izpraskam iz tiste luknje tja, ker so pluli oni in ulovim - in potem za malo šibnem ostale, ki so med tem nadoknadili zaostanek, ampak ona dva sta dobila preveč prednosti in bila predobra, da bi se jih dalo ujeti.

Tretji - ampak tokrat vsaj od spredaj (ne kot prispevek-dva nazaj od zadaj).

Sicer pa ni kaj, dobri so, jadrnice mini-12 poznajo že leta in njihovo Ivarčko jezero ima podobno spremenljiv veter kot Bohinjsko.

Naslednje slike so pa s kamere nad čolnarno. Od tam posnetek od pol treh - tisti dve barki verjetno čakata začetek odštevanja na naslednji štart, tretja je mogoče zamudnik, ki vozi v cilj za prejšnji plov.


in ob treh - barka na desni vozi od štarta proti prvi boji - proti vetru, skupina pod skalco pa od druge proti štartno-ciljni črti.


Nista posebno dobra posnetka, ampak po pegah na vodi se vidi, kako tu piha, malček naprej pa v tistem hipu ne

Hiša v gozdičku nad vodo blizu sredine slik je na skali, pod katero je druga boja, okrog katere je veter posebno "zanimiv" - od bonace v vetrovni senci do polnega nabora raznih vrtinčenj.

Potem pride na vrsto pospravljanje - sneti in pospraviti glavna jadra, namestiti prekrivala, ki skrbijo, da po dežju ni treba več izčrpavati vode iz bark, namestiti prekrivala proti UV na floke, ugotoviti kaj je kje novega narobe in nato vse skupaj odvleči k počitku na boje.

Škoto zadaj na uho praviloma veže pašnjak


Tole pa je drugačen vozel. Barke je za tekmo pripravljalo nekaj članov kluba in ne vem, kdo ga je vezal.


Tudi še ne vem, kako se mu reče, ampak drži čisto dobro, podobno kot obremenjen pašnjak.


Samo razveže se ga - ko to hočeš - težje, kot pašnjak.

[Marjan Tomki]

Jutro, nedelja, 20.5.

V prejšnji prispevek sem prilepil slike, ki so manjkale, ko sem ga pisal - tole pa je z naslednjega jutra, preden sta prišla Marko in Tilen. Jutri predvidoma pride opis (dobrega) nedeljskega jadranja.


Jutro...


Pogled na Triglav - Tošč desno je že od včeraj kopen, ta je pa še malo snežen.


Nič vetra, tudi list se ne zgane (definicija za 0 beaufortov).


Skala z domom in pod njo druga boja včerajšnje regate - zadaj Pršivec. Dva ribiča sta zgodnja.


Pogled proti skali s kipom zlatoroga - včerajšnjo desno oznako štartne črte - in čolnarno, nad katero je kamera, s katere sem pobral nekaj slik


Tošč in Viševnik sta praktično kopna.


Tudi blizu ne manjka živahnih barv


Zasidrana 'flota' - ampak pramenčki na jamborih kažejo, da zdaj že piha - in to več kot le sapica.


Med mano in barkami pravi refulček


Tukaj pa vseokrog Bogomile (nekaj črk je odpadlo, ne vem ali je zdaj Bogo ali Mila) piha, pri njej pa skoraj nič.


Še prazen pomol - in vide se, da ne vleče enako po vsej gladini čisto do drugega brega zaliva pri svetem Janezu...


Pogled ven mimo ribičev kaže, da trenutno bolj piha v zalivu pod skalco, kot zunaj na jezeru.


Le nekaj minut kasneje spet zrcalno...


Ne, nič dolgčas ne bo, ko prideta Marko in Tilen.

[smejko1]

a na slo morju imate kakšno regato? al samo na jezerih regatate

[Marjan Tomki]

a na slo morju imate kakšno regato? al samo na jezerih regatate

S čim drugim - najetimi itn. barkami - 'regatamo' tudi kje drugje.


Mini-12

Pri njih je to odvisno od financ za prevoze bark tja, kjer bi kdo radi imel regato drugje, in za druge s tem povezane stroške.

Ne gre samo za prevažanje - tudi prestavljati, razstavljati in sestavljati jih je kar resno delo. Lupina barke ima okrog 70 kg, okrog 100 kg balasta, 5 m jambor, roll flok, glavno jadro in genaker.

Že samo prenesti 15 bark (ali 30, če oziroma ko pridemo spet do toliko) so tone. Sestaviti vse skupaj za štiri barke za Roglo je s testiranjem, če je vse OK in odpravo napak vzelo toliko časa, da je to že samo za štiri barke bilo treba narediti dan pred regato - za vse barke v pametnem času pa rabiš več ekip, ki morajo ne le imeti čas in pripravljenost, ampak tudi vedeti kaj delajo. In če je potrebno sestaviti in stestirati barke dan pred tekmo, je verjetno treba najti tudi sredstva bodisi za še en prevoz ali prenočitev (pa čeprav samo v spalni vreči v šotoru ali skednju).

Logistika razstavljanja, nalaganja, prevoza, varovanja, sestavljanja, testiranja - pred regato - in istega zaporedja - v nasprotni smeri po regati - za 15 bark tudi ni trivialna. Zato smo vse barke prejšnja leta, kadar smo jih postavili na kako lokacijo, tam imeli v uporabi dalj časa (dva tedna, en mesec ali več), samo za neko tekmo pa le izjemoma.

Malo manj zapletov in stroškov je, kadar je - kot na Rogli - kakšna posebna tekma (recimo match race), kjer je potrebno manj jadrnic, ampak tudi tam često nastanejo nenačrtovani stroški (poškodbe jamborov, jader... včasih zaradi napak pri težjih pogojih v žaru tekme, drugič zaradi ne čisto pravilnega ravnanja pri sestavljanju in razstavljanu bark...)

Letos - 2012

Razen Rogle, o kateri je beseda tukaj- bo ostalo vse na Bohinjskem jezeru.

Letos je odpadla tudi tista kombinacijska (z navtičnim veleslalomom) regata v Izoli, ki je imela za zaključek še mini-12 regato skiperjev zmagovalnih jadrnic po kategorijah (da se vidi, kaj še znajo sami, brez posadke ).

Lani - 2011 - in prej

Lanska mini-12 pri kombinacijski regati v Izoli je bila pa takale .

Prejšnja leta so bile regate redno tudi na različnih koncih Slovenije - jaz vem za tiste na Gradiškem jezeru pri Lukovici, pa na Iverčkem jezeru na Koroškem, ne vem, če ni bila še ena nekje pri Ptuju, predlanskim je bila tudi na Rudniškem jezeru pri Kočevju...

Radi bi...

Nekoč je bilo teh bark na tekmah okrog 30, zdaj jih je za tekme na razpolago 15, in to je včasih premalo (kvalifikacije itn. komplikacije).

Zato JKB (in ostala klapa okoli mini-12) rajši skuša namenjati tisto, kar ostane (po tem ko porabiš, kar treba za vzdrževanje in obnavljanje bark) za povečanje števila bark, kot da bi ta sredstva porabljal za prevažanje bark naokoli, razen če kdo drug naroči in finansira prevoz.

Kot sem nekje napisal, z Rogle je prišel jambor, ki ga je še treba popraviti - na barki je trenutno rezervni - in tri po robu razcufane floke, od katerih bo eno treba zavreči (treba okrog €120 za drugega...) tako da v sedanjih okoliščinah ne kaže, da bi se selitve na morje pokrile, kaj šele izplačale.

Sicer so še štiri take barke na Rudniškem jezeru v Kočevju, ena na Blejskem (se mogoče preseli nazaj na Bohinjsko in bo še ena več za tekme), pa mislim da skupaj še kakih šest stalno na morju (4 mogoče nekje pri Puli in 2 nekje pri Medulinu, če sem slišal prav).

Nekaj - mislim da trentuno dve - jih je pa spet v gradnji, lani in predlanskim jih je bio (in za zdaj ostalo) v načrtu še 6...

[Marjan Tomki]

Nedelja, 20.5 - 'zmenek', Marko in Tilen

Fanta nimata 'vgrajenega neoprema', kot jaz, ki me zelo zelo redko zebe - in tisto 'prezebanje' in preoblačenje zadnjič sta si zapomnila bolje, kot bi si kakršno koli 'pridigo'.

Sije sonce, ampak se ne data...


Tole ni Tilen, če kdo ugiba... (slikal je pa Marko)


Zraven je prišel Stane Kragelj (z avtobusom iz Ljubljane) in po enem neuspelem poskusu štarta (spet 'igramo se regato') - na barki, ki sem jo peljal, je bilo mislim da še nekaj treba popraviti in so se vrnili, čeprav sem se jaz strinjal, da sem pač zamudil štart in bi jih bilo pač treba malo ujeti - smo se spravili čez jezero v Ukanc.

V začetku zmeren veter in genakerji - potem blizu Naklove glave najprej Stane zapelje v precej močnejši veter v Ukancu, jaz opozorim malček zaostala Marka in Tilna, da bi mogoče ne bilo slabo, da pospravita genaker in potem sam zapeljem v - ali me doseže - reful.


Marko in Tilen - kot je Tilen povedal zvečer - ravno pravočasno pospravita, preden ju doseže. Veter je močan, piha z Vogla (oziroma Žagarjevega grabna) in na tisti strani jezera ravno pod precej sunkovit - podobno kot burja v Velebitskem kanalu, kjer se sunki dlje na morju tudi postopno ublažijo.

Zato tudi mi zapeljemo pod Pršivec, in res se sunki tam malo ublažijo - pe sso močni, ampak začno malo počasneje in se tudi malo počasneje 'izpojejo'.

Tam peljemo do blizu Govica in od tam gledamo Stančija, ki se gre v zaliv proti kampu Zlatorog (in pod Žagarjev graben) kar malo rodea kljub skrajšanemu glavnemu jadru, mi pa se obrnemo nazaj - in pri vožnji z vetrom pridemo prav hitro nazaj. Marko in Tilen sta tokrat prvič imela priložnost za tako vožnjo z vetrom s to barko.

Ko se vrnemo pavza za oskrbo za tiste, ki nimajo vgrajenih 15 kg kombinacije izolacije in provianta.

Tole pa je Tilen v bojni opravi - ki kljub soncu ni bila nič odveč.
Plešasta buča z belim pod brado sem pa jaz v svoji (ki se ekstremo hitro posuši ).


Zadaj na sliki se vidi, da je v zalivu le malo vzvalovano, razmeroma rahel veter; zunaj pa vleče močneje, ampak zdaj sta že privajena in ko nazaj čez jezero pride še Stane, se oni trije spravijo lovit oziroma igrat regato okrog boj - nekaj boj je naših, nekaj tistih od veslačev - pa saj pazimo, da se ne 'obnucajo'.

Jaz imam drugo 'domačo nalogo'. Tu pa tam sem že zapisal, da pogosto vozim barke, za katere domnevam, da je treba kaj 'poštimati'. To je bila nova in pri pristajanju se je izpulila vrvica, ki preko rolice zvije prvo jadro. Hudo dobro, da smo obrnili, ko smo obrnili in da nisem poskušal tega zvijati prej, ko bi bilo treba krajšati jadro, če bi se peljali v Ukanc za Stančijem.


Pogled od strani - spodnji krog ima luknjico, skozi katero je zataknjena vrvica za zvijanje, ampak zaradi vodil spodaj ni prostora za vozliček.


Ideja je, da bi bil konec vrvice zataljen v bunkico - ampak je lepo potegnilo skozi


Delovno orodje . mini gorilnik,, okrog 800°C...


Samo bunkica se noče nataliti - če se segreje toliko, da začne nastajati bunka, v njej nastane mehur in ko je obremenjeno, se stre in nič pametnega od tega. Vozliček pa nima prostora in se zatika, tudi če ga na toplo pogladiš tako, da ne bi nič štrlelo.

Če hočem odtaliti višek vozlička, razpade in ostane nič namesto bunkice. Gnjavaža, končno za silo uspe, ampak če kdo močno potegne, ne jamčim, da bo držalo.

Zdaj se grem tudi jaz preganjati naokrog in kar dobro nam gre. Slike z vodoodpornega mobitela nekoč bodo... tudi kako se posname video, sem našel - nekaj takih posnetkov bo zanimivih - vse kaže, da bom moral res kupiti še en kabel.

Večer se je končal na pici v Ukancu (trije imeli dve prav dobri več kot dovolj). Marko in Tilen sta se odločila, da bo najbolje, če se včlanita v JKB, saj se bosta tako lahko podila po jezeru, če bo le kaka barka prosta.

In zdaj tudi znata dovolj za vsako vreme - bodisi, da se znata po njem peljati, bodisi da vesta, kdaj in kam rajši ne.

[Marjan Tomki]

Titova regata Sobota, 26.5. 2012

(Še ena) tekma iz niza, ki šteje za medklubsko tekmovanje mini-12.

Temu nizu se je pred nekaj leti reklo državno prvenstvo Mini-12. Potem je JZS spremenila nekaj reči tako, da bi se štartnina za tekme DP toliko podražila, da bi ne bilo nič prijavljenih in zato s(m)o prireditelji spremenili uradno raven in poimenovanje tekmovanja. Ideja je namreč, da se s temi zanimivimi barkami tekmuje, ne pa da reč zaradi previsokih štartnin ugasne.
Še tako je rednih udeležencev zdaj precej manj, kot pred le nekaj leti. Razlogi za to najbrž niso cene ampak to, da ni več jadranja in prve tekme na Gradiškem jezeru (kjer je bilo marsikomu z družino bližje – in ko je bilo na prvi dobro, so prišli še na naslednje), kakšna neugodna izkušnja z redarji okrog parkiranja v Bohinju, kakšna druga zanimiva reč na datum tekme mini-12 in podobno.

Tokrat navigacijska, ne tri- ali drug manjši mnogo- kotnik

Od letos pravilnik in razpis regat tega niza predvideva, da organizator lahko, če udeležencev ni toliko, da so potrebne kvalifikacije, če sta vreme in veter primerna, spremeni regato iz več plovov po tri-ali podobno-kotniku v navigacijsko.

In tudi z genakerji

Poleg tega se je postopno našlo (in smo kompletirali) že skoraj toliko genakerjev istega tipa, kot je razpoložljivih bark (domnevno sta še dva – enega bo uporabnik prinesel, drugega mora pa tisti, ki je prodal barko, še najti…), tako da so lahko vsi prijavljeni dobili tudi genaker.
Nekateri od prijavljenih niso imeli dosti izkušenj z uporabo genakerja na tej vrsti jadrnice in bilo je precej dela s pomočjo pri pripravi in navodili (in prikazi) za ravnanje z genakreji zanje. Nič hudega in čisto zanimivo – le en problemček – med tem časom je namreč vodja tekmovanja razložil, kam in kako – in France in jaz, ki sva si dala s tem največ opravka, sva oba preslišala, da je bilo ob povratku pred vožnjo čez štartno-ciljno črto treba zapeljati še okrog ene boje – približno nasproti Kramarja (restavracija-gostilna-okrepčevalnica? – na nasprotni strani zaliva. Menda trikrat, petkrat povedal, ampak… o tem več pozneje.

Gneča med pripravo na pomolu

Odkar imajo vse barke mini-12 v tem tekmovanju krmila, ki segajo tako globoko, kot kobilica, 'amaterji' ne morejo več pripravljati barke za plovbo na plitvini, ker je prevelika verjetnost, da bo barka nasedla s krmilom in se bo bodisi poškodovalo, bodisi se bo zvila njegova os. To je razlog za precej večjo gnečo kot doslej pri plavajočem pomolu.

Tole niso naši...


Tile gredo po Savi Bohinjki na vesla in vodni tok


Tule pa se po pegi na gladini vidi, kako se veter igra nad jezerom


Zgoraj omenjena gneča na in okrog plavajočega pomola


Miro, četrti s prejšnje regate iz tega niza, prvič z genakerjem na kolenih


Ksenija tokrat prvič na mini-12 - kako že grejo vrvice za genaker... se bo kje zataknilo ali je prav? V zalivu skoraj nič vetra.


Genaker gre. Barka se tudi kljub gladki gladini pelje. In svetla pega piša nad vodo se tudi bliža...


Tako, tale fotkič gre na varno, jaz pa v bližino vode in na vodo.

Preslišal spremenjen opis...

Kot pogosto, kadar imam delo s pomočjo ostalim, sem izplul od plavajočega pomola takrat, ko je že stekla štartna procedura. Klubska barka, nabavljena pred kratkim in doslej neuporabljena – in prodajalec mora še najti jadra, zato nadomestno glavno jadro – če je s flokom kaj narobe pa se bom po možnosti znašel z genakerjem, tistim, ki je ostal, ker so na njem manjkale škotine in ki sem jih najbrž do konca poštimal, ko je že tekla štartna procedura. V glavnem, nič dolgčas.

Start in tako naprej

Štart je bil na mojem koncu kar gneča – ampak uspelo mi je dobiti dovolj hitrosti iz ozadja, da sem speljal skoznjo in se srečno rešil večine.


Nisem prepričan, ali je tole bil ravno ta štart - ne spomnim se ribiča...


Tisti eden ali dva pred mano pa sta mi pokazala, da je bilo po štartu treba obpluti bojo pred Kramarjem in ne takoj odpluti proti Ukancu – kar je bilo dobro, saj je tako bil štart natanko proti vetru in ni bilo odločilne prednosti na eni strani štartne črte, kar je poskrbelo tudi za to, da so se barke bolj razporedile po vsej štartni črti in je bilo vseeno manj gneče na enom koncu.
Veter precej v krmo je bil kar močan, a ne preveč za genakerje, tako da smo menda prevozili jezero v dobrih dvajsetih minutah, in vsi precej skupaj. Pred obratom okrog boje Ukanc (izvirno u konc' – doline, jezera…) pred kampom Zlatorog smo bili še tudi precej skupaj, nazaj grede pa mi je ostro v veter ušlo nekaj bark.

Staš Mlakar – predlanski skupni zmagovalec, Marko Kavs – zmagovalcel prve letošnje tekme iz tega niza, France Najdič – drugi s prve letošnje, mislim da tudi Stane Kragelj – tretji s prve tekme.

Postopno sem našel, kako se moja barka obnaša ostro v veter in se počasi premuzal naprej – malo z dobro presojo, kje bo kdaj koliko pihalo, malo z dobro presojo, kdaj se spremembi smeri prilagajati s spremembo smeri barke namesto s spremembo trima barke. Raztepli smo se precej po vsej širini jezera, kjer je kdo menil, da bodo razmere ugodnejše. Staš, ki se je vmes krepko oddaljil, se je najprej nehal oddaljevati, potem se je začel malo bližati. Lahko, da nisem jaz nastavil bolje ampak da je bil on mnenja, da ima dovolj prednosti…

Od ostalih med prvimi sem se nekako izmotal naprej od vseh, zadnji v bližini je bil Marko Kavs. Med tem smo se bližali zalivu z začetkom Save Bohinjke, torej med Kramarjem in skalo z policijskim počitniškim domom in ker je Staš peljal od Kramarja, jaz pa bližje pod skalo, sem se mu približal na toliko, da bi bilo zanimivo poskusiti priti pred njim v cilj.

Ja, ja – Staš je bil prijazen in mi je povedal, da sem zgrešil obrat boje pri Kramarju, ampak najprej sem mislil, da se zeza… Vseeno sem obrnil nazaj, razpel genaker in nazaj do boje. Mimo so se nasproti zdaj pripeljali Marko Kavs in njemu za petami eden, ki ga 'na uč' nisem poznal (Aleš Škofic). Ko sem končno obračal okrog boje, me je šibnil še eden, ki ga tudi še nisem poznal. Pri obratu me je – še z razprtim genakerjem - dobil sunek vetra in zajel sem dobro dozo vode, in med tem ko sem peljal proti cilju, sem izmetaval. Preden sem izmetal toliko, da bi lahko potrimal tako, da bi ga bilo mogoče ujeti je Števan Žuna srečno zapeljal čez ciljno črto. Torej, tokrat peti – in kar je bistveno, spet nič dolgčas.

Razglasitev, nekaj podatkov in zaključek

Staš je po sodnikovih podatkih od štarta do cilja (dve dolžini jezera + vsi cikcaki, tako okrog boj kot križarjenje pri vrnitvi pri vožnji v veter) vozil nekaj minut več kot dve uri, drugi je prispel približno ob 2 uri 22 minut – torej je na koncu Staš pred naslednjim imel skoraj 20 minut prednosti. Povprečna hitrost je morala biti nekaj nad 4 vozle, kar je za 3,75 m dolgo barko blizu maksimuma za izrivno barko. Ker je gotovo del časa pihalo manj in je torej tisti del časa gotovo plul počasneje, je moral del pluti

hitreje od izračunanega maksimuma za ta trup. V glavnem, krepko dobro.
Razglasitev rezultatov, razdelitev pokalov in (dober) njam njam Pod skalco s pogovori (najmanj petkrat sem povedal za bojo pri Kramarju, najmanj petkrat…) je lepo zaključila dan.

[Marjan Tomki]

Nedelja, naslednji dan-
27.5.2012 - delovna akcija.

Jutranja idila - sonce počasi 'pije' meglico nad jezerom.
Hrib na sredini je Pršivec, stena levo od njega pa Komarča - na njenem desnem robu gre pot v Dolino Triglavskih jezer.



Skoraj ni sapice.

Polica in votlina na plezališču in žive pomladne barve listja


Tudi uporabnikov tehle rekvizitov še ni.


Tule kasneje ne bo manjkalo ljudi.


Prazen pomol, še ni bark in ne ljudi. Sonce je 'popilo' meglo, ampak


tam, kjer se zdaj vlažen zrak dviga, se zdaj pokažejo 'kupčki smetane'.


Včerajšnja štartna črta, od rdeče boje do zlatoroga na skali pri čolnarni - barve znajo biti pa kar dramatične, še posebej, če se malo poigraš z osvetlitvijo.


Rosa na debelo


Veter se spet igra z gladino, zdaj tu...


zdaj kje drugje...


pa spet tu... oziroma tamle.


Fittness vlečna služba peljem barke v 'delavnico'.


Klapa je zdaj tudi tu - Marko se tam zadaj najbrž lovi z vetrom


Res je.


Pa še malo sem


Tule pa bo zdaj na vrsti delo - popravilo dveh jamborov, menjava enega, medsebojna zaporedna zamenjava treh prvih pripon (z rol floki vred)
France in dva Marjana smo dovolj, Marko naj se le še naprej lovi z vetrom


Še štiri barke dobijo 'dekce', da po dežju ne bo treba prazniti stotin litrov vode pred tekmo...


Dva Marjana sta pri tem kar dober tim in pred koncem dneva bo narejeno.


Kaj je tole bi bilo pa lahko za uganko... Francozi, če sem slišal prav. Naj bi sondirali dno jezera. Nekdo je omenil rentgenski pregled mulja, v kar ne verjamem preveč - verjetnejši je ultrazvok. Za zdaj radovednost še nepotešena.


Tile od te ropotije so pa naši, ki so pomagali, in menda jih je spodaj kar dobro zeblo


Pogled na zahod - kaj je nastalo iz tistih kepic smetane zjutraj...


Pa na sever - kaplje padejo, ampak jaz sem že 'pod streho'


Manjka mi še eno dopoldne, ko so veter, voda in barka naučile Tjašo osnove jadranja v šibkem vetru, jaz pa sem v začetku malo prevajal med njimi in Tjašo, ampak pri tem itak ni bilo nobene slike.

Je pa rekla, da brez dvoma pride še. Če bom imel naslednjič tudi toliko sreče z vetrom, da bo ravno tak, kot ga rabim za to...

Pa saj velikokrat je.

Aha, še to - prejšnji prispevek je tudi dobil še nekaj slik, ki so zadnjič v njem še manjkale.

[Nikola T.]

Marjan, Super je tole jadranje z Mini12. Upam, da se večkrat vidimo v Bohinju tako kot prejšnji četrtek z Milanom (Odisej).
LP NT

[Marjan Tomki]

Nekaj slik in 'obnova' s tega četrtkovega popoldneva tudi še pride.

Če sem razumel prav, ima Odisej to nedeljo mini-12 match race. Si vedel?

Če bom jaz v nedeljo tam delovna sila, potem bom verjetno v soboto visel na enem flying juniorju v Izoli. Če me bodo v službi spustili in bo v nedeljo dovolj druge delovne sile, bom pa vprašal Novinca...

Nič, bomo videli. Pa ne jutri, že danes.

[Marjan Tomki]

Nekaj slik in 'obnova' z zgoraj omenjenega četrtkovega popoldneva - 31.5.2012 je zdaj tu.

Fantje (je bila tudi kaka punca? mislim da ne) iz Odiseja so prišli za eno četrtkovo popoldansko jadranje.

Ko sva z Markom (iz nekaj prejšnjih objav) prišla, je prav solidno deževalo - temu rečem 'brezplačni tuš v Bohinju'.



Dež je malo pojenjal - in tu so pri pomolu že prve barke.


Pri obali le malo vetra, zunaj malo več.


Pada... Malo manj pada... Spet malo bolj pada.... Običajno Bohinjsko vreme iz starih časov. Na gladini se vidi, kako okrog piha, sredi tega pa deset-dvajset metrov skoraj bonace.


Spet malo bolj pada... Nismo se dali dosti motiti, barke se pe naprej selijo k pomolu.


Pri nas še tuš, na Pršivec je pa že posijalo sonce.


Dež pojenja in po vsem sodeč so Odisejci vedeli, kdaj morajo priti.


Zdaj je zmanjkalo časa za fotkanje...

Šli smo se regato, morda štiri plove in kar nekaj med njimi je precej dobrih. Milan Grad je dobro peljal (in si je tudi izbral dobro barko), in dobil vse plove.

Večerja je bila v piceriji Ema v Srednji vasi, in nekaj ljudi je imelo nekaj težav s porcijami (čevapčičev je bilo menda 8 v porciji, ampak kakih 20 cm dolgih).

NT, smo imeli tudi genakerje? Mislim da, ampak od takrat ni bilo fotk (nisem hotel tvegati, da namoči fotoaparat).

[pajer1]

.

Ej, ne se hecat folk, Marjan Tomki ti si car.

Saj me boš še med rjuharje potegnil.

LP

.

[Marjan Tomki]

...
Saj me boš še med rjuharje potegnil.
...

Mogoče, ampak ne rjuhe namesto hlapona ampak tako, da boš lahko dobro počel oboje, tudi plul na 'rjuhe'.

[Marjan Tomki]

Jadralni klub Race je ima zadnjih nekaj let tudi vsako leto več tekem z mini-12 na Bohinjskem jezeru - mislim, da bo jutri in pojutrišnjem tretja ali četrta taka tekma, ki se je bodo udeležili letos (troboj JK Rogla, JK Bohinj, JK Race).

To tekmo so poimenovali Bilijada, ker je imela njihova Bili ravno tisti dan rojstni dan.

Jaz sem takrat zamudil začetek (pripravo bark za tekmo) in ko sem uspel priti, sem dobil odredbo, naj skočim v kanu in svetujem (relčo sp "koučam") Vlasti. Domnevam, da je bila na prvem plovu - ki sem ga najbrž zamudil - zadnja tako, da naj bi moja pomoč predvsem poskrbela, da pri naslednjem ne bo preveč žalostna.

V času od takrat do štarta je bilo kakih deset minut in v tem času sva se lahko poigrala tako, da je začela občutiti pravilno nastavljeno sprednje jadro na škotini v roki, in skoraj takoj po tem tudi za silo pravilno nastavitev glavnega jadra.

Med odštevanjem pred štartom mi jo je uspelo usmeriti tako, da je z kar dobro hitrostjo zapeljala mimo štartne gneče. Seveda so ji mnogi spet ušli, ampak po malem je dobival vse boljši občutek (in za to meni ni bilo treba nič govoriti).

Pri obratu okrog prve se je kar nekaj hitrejših zapletlo pri boji in to, da sem jo usmeril na široko okrog tega je poskrbela, da je spet ušla celemu kupu 'boljših jadralcev'. Razen nasvetov, kako se izogniti kakšni taki gneči, je bila večina takih: "Od kje pa misliš, da zdajle piha veter?" in odgovori večinoma "Aja, pa res!" in praktično nobenega "potegni to, popusti ono".

Od druge boje pod skalo do cilja je veter razmeroma šibek in zelo spremenljiv (zavetrje, vrtinčenje...) in pravočasni "Od kje pa misliš, da..." (nadaljevati ni bilo treba) so poskrbeli, da je na tem plovu v cilj peljala sedma od šestnajstih.

Za tisto, ki sem ji svetoval naslednji, se ne spomnim več imena in rezultata, je pa predlagala, naj za naslednji plov prišepetavam Bili, ker ima rojstni dan.

Podobno kot z Vlasto je stvar šla - tudi z malo sreče - tako dobro, da je bila Bili na tem plovu peta od 16 (tudi zelo dobra Manja, ki je bila sicer v skupnem četrta, je bila pri tem plovu za njo).

Po tem, ko smo pospravili barke, sem bil povabljen na prijetno fešto ob Bilijinem rojstnem dnevu pri hiški visoko nad dolino na robu Pokljuke.

Ma, slike morajo nekje biti, in tam mora biti tudi datum.

Tudi bi morali biti nekje rezultati (in vem da sem slikal zmagovalce) zadnjih dveh tekem medklubskega tekmovanja mini-12, kjer mislim da se je še enkrat dobro odrezal Miro Cetinski, dve je pa dobil 'Primorc', kot Miro pravi Luki Deisingerju. Kar pomeni, da je 'mularija' v polnem zagonu, 'stari mački' pa v defenzivi...

Še ena tekma iz tega niza je pa prestavljena s tega na naslednji teden.
http://www.jkb.si/rezultati.html

Mat' bo še zanimivo...

Mene letos med rezultati skoraj ni videti
Glavna naloga mi bo po vsem sodeč, da na zaključno regato prinesem prehodni pokal...

Tako, zdaj pa v Bohinj za jutrišni 'troboj'.

[Marjan Tomki]

Troboj med JK Bohinj, JK Race in JK Rogla z mini-12

Sobota, 8.9.2012

Zamudil (delo pri pripravi bark itn.) zajtrk (pečena jajčka). V glavnem, Rogla je imela za nalogo preskrbo s hrano in pijačo in po splošnem prepričanju so ta del opravili dobro (z malček naše pomoči - v soboto sem recimo jaz spotoma pobral in pripeljal kruh ).
Sledila so tekmovanja za izbor v ekipe posameznih klubov (torej posebej Rogla dva plova,JKB enega (tako malo pihalo, da so pred štartom drugega malo odnehali. Za obed otroške sanje (pomfri in razne pečeni in ocvrte reči - perutničk je menda skoraj v hipu zmanjkalo - ampak ulovil sem toliko, da sem poskusil).

Po tem pa popoldne, ko je začelo spet malo bolj pihati, mislim da še Race dva plova.

Ker se je pri prejšnjih plovih zgodilo, da je barka ali dve ostala daleč zadaj in sem potem od sodnika dobil navodilo, naj jih grem iskat (in ko so dobili nekaj nasvetov, so na lastne sile prijadrali nazaj). Tokrat sem dobil navodilo, naj jih kar spremljam.

Ker je zmanjkalo bark (mislim da so vse so plule v tekmi) in ker so se s kanujem okrog motali za fotkanje, sem zadnja dva tri-in-pol kotnika obplaval (en konec, kjer je najbolj pihalo, sem po bližnjici, sicer bi bil za tisti konec prepočasen ali pa pri kravlu ne bi mogel zraven nič reči), da sem lahko 'prišepetaval' puncam.

Bili in Vlasti iz prejšnjega prispevka ni bilo več treba. Barbaro - njenega imena se v prejšnjem prispevku nisem spomnil - je bilo treba malček spomniti, potem je brez kakšnega nadalnjega prišepetavanja šibnila s krepko zadnjega mesta za vsaj kakih pet mest naprej.

Simona, ki smo jo šli pri prejšnjih nekaj plovih na koncu iskat, je tudi dobro porabila prišepetavanje in se tudi pripeljala nekam v sredino. Še več - ko smo se potem zvečer pogovarjali, ji ostali v okolici niti niso bili 'fouš'. Tisti, s katerim sem se pogovarjal, je rekel, da je vsa klapa v bližini po tem, kar sem rekel njej, poskusila, če tako vleče tudi pri njih, in tudi dobro porabila nasvet.

Rekel je, da mu samo ni jasno dvoje - kako iz vode (med plavanjem) lahko tako dobro čutim veter - in kako da ga ne čutim tako dobro, ko sam peljem barko (pri zelo šibkem vetru nisem prišel v našo prvo ekipo...)

Otročad je imela v bližini dovolj zabave, malo na kanuju, malo v vodi ob obali in malo po obali - vedno je vsaj kdo od odraslih imel tisti živ-žav vsaj na kotičku očesa.

Bila je tudi ena gospa z Reke, ki je bila na jadrnicah po vsem sodeč dotlej vedno le za balast - biti zdaj sama za vse in čutiti, kako se barka na to odziva je bilo kar odkritje...

Zvečer se je veter umiril in moje izkušnje izpred dveh, treh tednov, ko sem bil dalj časa tam tudi čez noč pri podobni vremenski situaciji so kazale, da bark ne bo treba pospraviti in odpeljati na bojo. Zvil in zavaroval (da ne morejo popustiti vrvice) sem rol floke in napel škotine ter potegnil po bumu glavna jadra, tako da nič ne bi moglo plapolati. Škote sem pustil nekoliko popuščene, tako da bark ne bi preveč tiščalo v stran, da pa se bumi ne bi mogli zaplesti med pripone sosednjih bark.

Pri tem sem našel, da je na barki z jadrom 11 nekdo izpulil vrvico iz rolice rol floka - tisto jadro sem torej za do jutra povezal.

Potem je bila veselica s plesom - tam sem pa jaz hudo bolj šibek... In jaz po plavanju - te kondicije nimam dovolj - kar kmalu goden za mižanje. Prej zavil še po dva litra 'bohinjskega belega' na mlekomat v Bohinjsko Bistrico - Štajerci so namreč pozabili doma zalogo soka...

Nedelja, 9.9.2012

Najprej se je - kar kmalu po tem, ko se je zasvitalo - pojavilo 'urgentno vozilo' po steklenico vina - Štajerci so ga menda zvečer pozabili vzeti s sabo za jutranji 'špricer'.

Takrat enkrat se je nekaj premaknilo tudi v kombiju 'Convoi exceptionel' firme YTS (yacht transport service) in ven je prilezel kos posebnega tovora z imenom Stanči. Malo njega, malo sebe potešim z nekaj napolitankami... - jaz zalijem z 'bohinjskim belim'.

Patruljni obhod mimo naredi ena muca (z ovratnico proti klopom in podobnemu...) - zelo zaželjeno, poleti sem jaz poskušal preganjati miši - opazno manj uspešno od nje oops:

Naslednja se je pojavila družina s tremi malčki in enim (en predšolski dečko, dve deklici iz začetka osnovne šole in nekaj-mesečni jorkširski terierček). Razen kužka, ki ga je še zeblo, so bili otroci hitro v polnem zagonu, in deklici sta takoj vprašali, če bi bil pripravljen biti za žrtev v kanuju (mami dovoli, da veslata, ampak ne sami). Lahko, potem ko popravim rol flok na enajstki.

Zatalitev uspe in tudi 11-ka je spet OK. Vzamem šefotoaparat in zapeljemo se malo na okrog s kanujem - po malo pregovarjanja držita vesla približno prav in kadar ne pozabita kanu tudi gre, kamor bi radi - od blizu pogledamo skalo, s katere se da skakati v vodo, iz nje v vodo padlo drevo in še kup podobnih malih zanimivosti.

Ko začne okrog bark še kaj migati, se zapeljemo nazaj - ne bi rad spet zamudil zajtrka.

Jajčka so dobra, pojavi se tudi deset litrov jabolčnega soka. Zmenimo se pa tudi, da nam sosedje - ker smo praviloma dobre stranke - skuhajo golaž. Rezucknje vsega, kar mora biti narezano, pa seveda naredijo naši.

Menda je bil zelo dober - jaz pa sem ga, podobno kot prejšnji dan zajtrk, zamudil...

Ob enajstih povedo za štart. Izkaže se, da Honza (prejšnji dan kvalificiran v 'veliki finale' ne more, in tako dobim nalogo ekspresno pripraviti še dve barki (ki sta bili prejšnji dan pospravljeni) in potem štartati namesto njega (in v njegovi barki, ki jo ima posebej prirejeno in torej v njej seveda ne smem nič spremeniti).

Uspe, ampak barka je res posebna - recimo ni vanga za poteg buma navzdol pri , ima pa 'downhaul' za lep nadzor napetosti prvega roba intqko naprej. Preden pogruntam barko, prvi plov mine in jaz se 'spretno motam bolj v ozadju...'

Potem - tokrat v jadrnici in ne s plavanjem - spremljam plove punc (gospodičen, gospa...) in imava precej dela z gospo z Reke. Ko se veter spremeni, rabi deset sekund za razumevanje (kako se že reče temu, kje je že to, aja za pet cm po bumu ne potegneš s škoto...) in do takrat jo veter že lahko zasuče iz smeri in je vse drugače, kot je bilo, ko sem jaz dal navodilo... Ni važno, priplove v cilj, sicer opazno zadnja, ampak naslednji štart ne bo imel nobenega nepotrebnega čakanja.

In tudi čas od navodila do odziva se skrajšuje, tako da pravi, da še pride, ko bo manj gneče (in radovednežev...). Ko vozim okrog nje v vseh možnih krivuljah, ne da bi bil pozoren na barko, ki jo vozim, jo moja podzavest po malem prečita in zadeva se na naslednjem plovu že opazno pozna.

Mislim, da na naslednji plov spremljam mali finale (kjer bi uradno štartal, če ne bi Honza danes manjkal) in do ciljne črte - ne da bi kogarkoli kjerkoli oviral - pripeljem drugi ali tretji. Do črte, ne čeznjo - ne želim zaplesti štetja in računanja točk.

Naslednji plov mislim da je bil spet finalni in na štartu me ena barka pokrije privetrno in tako obstane - zavetrno je pa plitvina pri rtiču s kozorogom (in vmes še ena gospodična na 'trening vožnji', za katero tudi ne želim, da nasede). Imam občutek, da se čas vleče v neskončnost... končno smo mimo plitvine in ven zapeljem za krmo tiste barke, ki me je pokrivala.

Tudi Stanči - posebni tovor iz nekaj odstavkov nazaj - se je zataknil v ozadju; med nama je barka številka 11, s katero je tekmo dve nazaj suvereno zmagal Luka 'Primorc'. Stanči zavije proti levi (ne vem, ali je obrnil toliko, da je prišel na nasprotne uzde ali je le uspel iti bolj ostro v veter), jaz bolj z vetrom - uspe mi najprej priti iz zavetrja za njim, potem se obrestuje telovadba okrog gospe z Reke - barka steče. Ujamem naslednjo skupino približno pri drugi boji, se oddaljim od nje v levo toliko, da mi ne kvarijo zračnega toka in ko se veter začne močno spreminjati (na deset metrov z ostro z desne na ostro z leve in deset metrov naprej spet nazaj) ni mahanja drugih jader, ki bi mi kazila zračni tok. Speljem tako, da skoraj ujamem Stančija. Pripeljem kolikor pač moram pod skalco (leve uzde, kompanjoni ki jih prehitevam imajo desne - torej se moram izogibati vsem živim in mrtvim) in obrnem proti boji - in eden od njih me šibne. Drugi je že od prej pred mano, Stanči pa je ušel okrog boje pred obema.

Obrem za njima in spet zavijem proč od obeh - po malce daljši poti, ampak v upanju na manj zvrtinčen zrak, ko se bosta ona dva - upam - med seboj vsaj malo ovirala.

Imel prav. Tisti, ki me je po obratu prehitel, mi sicer uide (in skoraj dohiti Stančija), jaz pa kljub malo daljši poti srečno prehitim drugega. Tu nekje sem na repu prvih pet (kjer bi si želel letos biti še na kakšnem plovu več...).

To je bil zaključni plov. Snemanje jader, zaščitne prevleke pred UV za floke, krovnice proti dežju, barke na boje... Med tem med ostalim poteče razglasitev rezultatov (nisem slišal, razen oddaljenega 'Hura', ko so po razglas u rekli, da je zmagala Rogla - danes grem pogledat, če je kaj objavljenega, eni so rekli, da bodo imeli tudi slike).

Štajerci imajo kar dolgo pot in kar nekaj otrok, ki bodo imeli naslednji dan (danes...) šolo, tako da morajo razmeroma zgodaj na pot...

Jaz na koncu dokončam še to, da s kanujem poberem boje in - ko sem že zamudil golaž - pospravim dva grozda, grem na en pomfrit in za konec še preostalo 'bohinjsko belo' z mlekomata.

Še dva zapletka s poti v Ljubljano
Od nekod iz Ukanca (s kakšne planine na Komni ali Voglu?) je med 'pomfijem' prišlo vsaj nekaj deset krav s spremstvom in ko sem se odpeljal, sem padel v včasih stoječo, včasih počasi lazečo kolono za njimi. No, za Laškim rovtom so se nam malo umaknili s ceste.

Druga reč je, da je bilo gorivo na rezervi in naslednja ob tej uri delujoča črpalka nekje na avtocesti... srečno dosegli (OMV pri Radovljici, razen goriva po vsem sodeč nimajo nič v zvezi z avtomobili, imajo pa kup meni nezanimivih sendvičev in sladkarij).

Aha, še tretja. Parkiršče tam, kjer stanujem, je delno 'kavbojsko urejeno' in pred kratkim je sodišče odredilo, da s(m)o morali odstraniti rampe, ki so dovoljevale parkiranje le stanovalcem s karticami. V tem času vse polno in ljudje ne parkirajo ravno optimalno.

Najdem mesto, kamor se lahko precej na tesno vtaknem med dva avtomobila - solidno na tesno. Dobro, da je alfa 156 sportwagon karavan, izstopiti moram namreč skozi zadnja vrata...

Zjutraj vstanem tako, da pred službo lahko zamenjam zavorne obloge spredaj, tudi zato, da tista dva soseda lahko odpeljeta, ne da bi se zataknila v tako blizu postavljen avto...