Ko bi se vsaj zaradi fejst punce ali je za oceno 8, 9 ali celo 10, potem bi rekel OK, ne pa za suhoparno enačbo zastojnega tlaka.
Torej, zastojni tlak seveda izhaja iz bernoullijeve enačbe, ki jo je treba poznati pri gibanju plinov in kapljevin...
Izračuna se razlika tlaka. V našem primeru je tlak okolice okrog 1 bar, tisto malenkost več ali manj nima veze.
(delta) je grška črka delta in označuje razliko (če kdo ne ve, to je tisti trikotnik). Namesto razlike tlakov lahko zapišemo tudi pz oziroma zastojni tlak...
(ro) je grška črka, ki označuje gostoto plina ali kapljevine. Izgleda zelo podobno naši črki "mali p".
v je hitrost v m/s
p je tlak v pascalih
pz=(ro)*v^2 / 2
Ker imamo hitrost v vozlih, jo je potrebno pretvoriti v m/s. To je relativno enostavno, saj za računanje na pamet zadostuje samo deliti z 2... Bolj točno bi bilo najprej pomnožiti 1,852, potem pa deliti s 3,6.
Gostota morske vode je okrog 1030 kg/m3
Če vzamemo za primer gibanje gliserja s tipičnih 25 vozlov, je to okorg 13 m/s.
pz = 1030 * 13 * 13 / 2
pz = 87000 Pa
Tlak iz pascalov konvertiramo v bolj domače bare tako, da delimo s 100.000
In tako dobimo, da je pri 25 vozlih na števcu 0,87 bar.
Zastojni tlak narašča s kvadratom hitrosti, torej po paraboli!!! In tako je recimo pri 50 vozlih hitrosti že celih 3,4 bar!!! To pa je tlak, ki je večji od povprečnega vodovoda v hiši!!!
Sorry za suhoparno fiziko, samo pešekan si je zaželel malo razlage.
