Merilec goriva

[DR.E]

Z upoštevanjem hitrosti je precej lažje brez dodatnih senzorjev. Se pravi, če piha veter v premec, bo ob enakem gasu hitrost manjša in preko tega izračuna porabo, doseg itd... Optimalna vožnja pa se predlaga na podlagi prej izračunanih parametrov v katerem območju plovbe je najmanjša poraba.
Mah, ne bom več pametoval. NT že ve in vem, da če se bo lotil bo naredil strokovno in kvalitetno!

Mislim da bo NT to preračunaval na podlagi merilca pretoka, časa, kar pomeni, da je hitrost nepomembna.

[mamaMicka]

Naj NT pove, vendar brez hitrosti plovbe se pač ne da računati ekonomičnosti plovbe.

Če pa iščeš najmanjšo porabo na uro pa je najbolje pluti v prostem teku in za to "zračunati" ne rabiš instrumenta. Merilci pretoka so pa samoumevni.

[Gorki]

@NT:

Ne zameri, sem zvedav...

Če si pozkusim predstavljati kot uporabnik.

Na začetku poti/plovbe povem kaj hočem npr.: največ poti na liter. Peljem in na inštrumentu vidim namig, da naj dam več gasa, manj gasa oz. koliko vrtljajev naj nastavim. Valov in vetra je malo...

Popoldne ko se vračam, je valovito in vetrovno. "Računalnik" mi predlaga drugo pozicijo gasa oz. druge vrtljaje. Kako on ve kakšno je vreme? Če je to skrivnost, ne forsiram odgovora...

Lahko pa vem okvirno kje je "sweet spot" in peljem malo hitreje nekaj časa in nekaj časa malo počasneje. Računalnik ugotavlja trend porabe in me pošilja na minimum točko, po nekem numeričnem algoritmu za iskanje minimuma funkcije. Ko so spremembe porabe dovolj majhne ali pa odvod = je blizu minimuma in neha iterirat.

Mogoče je za razmislit, da se računalnik sam poigra še s trimom... In sam najde "sweet spot" trima. Iskanje minimuma funkcije z dvema spremenljivkama... Ali tak avtomatski sistem za trim že obstaja?

Sem si že odgovoril: DA, obstaja in sicer za trim-tabs. Npr.: http://www.humphree.com/products/boat-c ... on-system/

Matr, tudi pri Mercury imajo že nekaj takega:


http://www.trailerboat.com.au/news-and- ... 62404.aspx

Lp

[Bimmer]

@NT:

Popoldne ko se vračam, je valovito in vetrovno. "Računalnik" mi predlaga drugo pozicijo gasa oz. druge vrtljaje. Kako on ve kakšno je vreme? Če je to skrivnost, ne forsiram odgovora...

Lp

Verjetno je povezan na hitrost. In če je slabo vreme (veter, valovi) bo ob istem plinu manjša hitrost. Tako bo vedel, da so pogoji slabi in predlagam drugačen režim...

[Nikola T.]

MM je prav povedal.

Senzorji:
1. Senzor porabe goriva
-- bencinar enojni senzor
-- diesel dvojni senzor s povratnim vodom
2. GPS (hitrost in točen čas)

Vse ostalo je matematika in adaptivni algoritem. Dlje kot bi uporabljal instrument bolj bo natančen in točneje bo sugeriral optimalno hitrost preko enostavnega kazalca ekonomičnosti.

[DR.E]

S svojim prispevkom sem imel v mislih, da za merjenje porabe goriva, iz česar tema izhaja ne potrebujemo nič drugega, kot pretoka.

zadeva je zelo zanimiva, sicer glede na prej predlagano ceno ne vem če jo bom potreboval, ker mi je to ogromno, sploh glede na porabo, je pa res, da je po zgornjih sličicah to luškana igračka, kakor tudi zelo uporabna zadeva za tiste, ki res porabijo dosti, predvsem tiste, ki porabijo dosti na časovno enoto.

[Marjan Tomki]

S svojim prispevkom sem imel v mislih, da za merjenje porabe goriva, iz česar tema izhaja ne potrebujemo nič drugega, kot pretoka.
...

MM in NT imata prav

Če želiš ugotoviti (in optimirati) porabo na miljo - kar pomeni, da bi rad prišel čim dlje z enim tankom - rabiš podatek o prepluti razdalji.

To je ekvivalent tega, koliko porabiš na 100 km v avtom oziroma kako daleč tam prideš s polnim tankom.

Če na senzorju pretoka odčitavaš litre na čas, potem rabiš tudi v istem času prepluto razdaljo. Prepluti razdalji v času pa pravimo hitrost .

Poraba na miljo (l/NM)=pretok goriva (l/h) / hitrost (NM/h) .

Če te zanima samo trenutna poraba na uro, res ne rabiš nič drugega kot senzor pretoka in (lahko razmeroma 'glupi') prikazovalnik. Ampak sama trenutna poraba ne pove dosti (oziroma ni posebno velike koristi od nje).

Če te zanima neporabljena količina goriva v tanku, že rabiš (najbrž v prikazovalniku) minimalno nekaj memorije, ki preživi ugašanje in prižiganje sistema - in ustrezen program. Če te zanima še povprečna poraba na uro, mora zadeva imeti minimalno vgrajeno tudi uro (spustimo podrobnosti).

[Marjan Tomki]

Že v okviru mednarodne razstave Bionika (pred kakimi 10 leti v Tehničnem muzeju v Bistri) je bilo prikazanih tudi nekaj postopkov za hevristične algoritme iskanja optimumov. Ena od skupin zelo uspešnih različic je posnemala evolucijo (mutacije in rekombinacije lastnosti, podobno kot pri spolnem razmnoževanju) in iskala parametre, s katerimi bi dosegali bodisi hitrejšo konvergenco k optimumu, bodisi mehkejše spremembe ipd.

Demonstracijska naprava je prikazovala iskanje brahiohrone - krivulje, po kateri v težnostnem polju (po klancu) telo od višje do nižje točke pride v najkrajšem času. Nespremenjen postopek za brahiohorono je našel optimum za različne jakosti gravitacijskega polja (na zemeljski površini ali v orbiti, ali pa na Luni...).

Bilo pa je tudi več različic uporabe za optimiranje oblik plovil in letal, kjer doslej še niso zadovoljni z matematiko opisa mesebojnega vpliva trupa in medija, v katerem se giblje, in za take okoliščine je videti hevristični način (hevreka - našel sem, sistematičen način iskanja s poskušanjem) izrazito primeren.

Zanimivo je, da podobnih algoritmov (za optimizacijo trupov plovil) doslej nisem videl v (tistih nekaj malega) programih, ki jih za snovanje oblik plovil sedaj ponekod uporabljajo študenje dizajna plovil (recimo add-on za Rhino za te namene). Ko mi bo kdaj dolgčas, bom bolj pobrskal po tistem, kar mi je dosegljivo, da vidim ali res še ni ali samo nisem našel.

Dobre strani so bile

uporabno je tudi za okoliščine, kjer ni izračunljivih računskih rešitev ali še ni znanih modelov z izračunljivimi rešitvami
je samodejno prilagodljivo spremenjenim okoliščinam (recimo ni treba preprogramirati postopka, ki računa s tlaki v velikih globinah za prilagoditev na manjše ipd.)

šibke pa

nikoli ne zadene točno optimuma, ampak se giblje (teoretično poljubno blizu) okrog njega.

Naslednjih nekaj let je v Bistri vsako leto potekala mednarodna delavnica o bioniki in njeni uporabi, in tam je bilo (spet med drugim) predstavljenih tudi nekaj nadaljnjega razvoja takih algoritmov.

Kje so danes, pa nisem uspel spremljati.

[DR.E]

S svojim prispevkom sem imel v mislih, da za merjenje porabe goriva, iz česar tema izhaja ne potrebujemo nič drugega, kot pretoka.
...

MM in NT imata prav

Če želiš ugotoviti (in optimirati) porabo na miljo - kar pomeni, da bi rad prišel čim dlje z enim tankom - rabiš podatek o prepluti razdalji.

To je ekvivalent tega, koliko porabiš na 100 km v avtom oziroma kako daleč tam prideš s polnim tankom.

Če na senzorju pretoka odčitavaš litre na čas, potem rabiš tudi v istem času prepluto razdaljo. Prepluti razdalji v času pa pravimo hitrost .

Poraba na miljo (l/NM)=pretok goriva (l/h) / hitrost (NM/h) .

Če te zanima samo trenutna poraba na uro, res ne rabiš nič drugega kot senzor pretoka in (lahko razmeroma 'glupi') prikazovalnik. Ampak sama trenutna poraba ne pove dosti (oziroma ni posebno velike koristi od nje).

Če te zanima neporabljena količina goriva v tanku, že rabiš (najbrž v prikazovalniku) minimalno nekaj memorije, ki preživi ugašanje in prižiganje sistema - in ustrezen program. Če te zanima še povprečna poraba na uro, mora zadeva imeti minimalno vgrajeno tudi uro (spustimo podrobnosti).

Hvala Marjan Tomki, sicer sem po profesiji diplomant Mat-Fiz ampak je dobro, da se tako razložil. V osnovi pa za porabo goriva ne potrebujemo nil drugega kot masni pretok in čas.
Vse ostalo so izpeljanke tega.

[nautilus]

Še moje mnenje.

Idejo se mi zdi prava.
Jaz ne bi vključeval trima ali celo flapov. To bi stvar bistveno zakompliciralo. Pa še barke imajo različne sisteme, tako bi potreboval več tipov itd.

Meni se zdijo optimalni prikazi kot jih imajo potovalni računalniki (hitrost, prepluta razdalja, povprečna hitrost, poraba/h, poraba/Nm, porabljeno gorivo itd.).
Tisti kazalec optimalne točke, katerega si omenil bi bil pa sploh super.

Mogoče, bi bilo za premisliti ali bi zadeva imela svoj GPS. Opcija je priklop na NMEA obstoječega GPS-a katerega imamo že vsi vgrajenega. Vprašanje cene pač. Res pa je, da obstajajo tu spet različni protokoli.

Cena za bencinski motor (1 senzor) bi bila po mojem mnenju cca. 300€ konkurenčna.

@NT upam, da ti uspe realizacija!

[Matejc]

Mogoče, bi bilo za premisliti ali bi zadeva imela svoj GPS. Opcija je priklop na NMEA obstoječega GPS-a katerega imamo že vsi vgrajenega.

Zakaj?

[Gorki]

DR.E in Marjan:
vse se strinjam... nm/l nimamo kaj debtirat, to je simpl. Ampak za preprost prikaz porabe na miljo ne potrebuješ adaptivnih algoritmov in hude matematike... Toliko bo že vsak motornjakar vedel kje od oka je optimalna točka in jo bo dokaj hitro sam poiskal s premikanjem ročice za plin in opazovanjem trenda nm/l. Pač ne bo vedno ista točka, ker se bo spremenila zaradi obremnitve plovila, porazdelitve te obremenitve, položaja trima... Bo pa optimalna točka nekje v bližini in jo bo vsak moral poiskat sam za različne pogoje. To sicer ni nek problem... Ročice za plin ti elektronika itak ne bo premikala, premikal jo boš sam. Za to pa ne rabim nujno puščic, ki mi kažejo kaj naj delam z ročico za plin...

Če pa se greš super-truper zgodbo, ki te bo po določenem času učenja vedno usmerjala v optimum točko, ne glede na to, da čoln ni enako striman, obtežen... bo pa potrebno kaj več po moje.

Ne govorim, da je potrebno it v super truper opcijo, zagrabil sem samo kost na kateri je pisalo ob trenutnih pogojih na morju na drugi strani pa matematika in adaptivni algoritem. Če je govora o preprostem merilcu porabe, ki bo izračunal nm/l je to druga in bolj enostavna zgodba.

[mamaMicka]

Hvala Marjan Tomki, sicer sem po profesiji diplomant Mat-Fiz ampak je dobro, da se tako razložil. V osnovi pa za porabo goriva ne potrebujemo nil drugega kot masni pretok in čas.
Vse ostalo so izpeljanke tega.

Kako pa lahko iz pretoka in časa zračunaš (v tem primeru) porabo na NM, ki je edina merodajna za ekonomičnost plutja? Samo poraba na uro je nepomemben podatek...

Jaz imam gliser in porabo 20 litrov na uro
Ti pa imaš jadrnico in motoriraš ter porabo 2 litre na uro.

Peljeva se na 10NM oddaljen otok

JAz se peljem s hitrostjo 20KN
Ti pa pluješ s hitrostjo 2KN

Po tvoji računici sem jaz porabil do otoka 10x več goriva, ker imam 10x večjo porabo na uro.

Če pa upoštevaš še HITROST(s pomočja časa pa iz hitrosti zračunaš tudi razdaljo) pa lahko izračunaš, da sva oba porabila enako goriva, torej 10L.

[DR.E]

MM.... jaz govorim o porabi goriva, kot... sem imel poln tank, sedaj imam po 4 urah še 9/10 tanka
Meni, je dovolj, da imam podatek o tem koliko imam še v rezervoarju, oziroma koliko je še preostalo. Pa veš zakaj? Ker tankam 1x na leto, pa še to v jeseni, da mi ne zarjavi rezervoar.

Repliciram še nekaj postov nazaj.. masni in volumenski pretok sta parametra, ki sta po mojem enaka, pri predpostavki, da predhodno nastavimo vrsto goriva (bencin ali deisel).

približevanju idealnega izračuna porabe in idealne pozicije ročke za plin ne bomo dosegli, ker če ni želeli kaj takega ne bi bili navtiki.

[admin]

Ne vem, mogoče sem kaj zgrešil, vendar te zadeve pomoje ekonomsko ne bodo upravičene. Kakršnakoli aparatura bo žal draga, funkcija pa okviru tega, kar ima danes na sebi navaden Garmin, pa Navman (Northstar), pa mogoče še kdo... Tistih bleščečih tukaj ni zraven, zakaj ne, nimam pojma...
Novejši motorji imajo itak že vsi svojo diagnostiko, podobno kot avtomobili, torej spet brezpredmetna zadeva.

Za diesel motorje bo težava, ker so pretoki relativno veliki, meriti natančno diferenco med sesalnim in povratnim vodom pa bo pomoje zelo težko. Pri motorju s 300 KM verjetno ne, pri motorju jadrnice, ki porabi 2 litra na uro, pa sem prepričan, da bo rezultat kiksnjen toliko, da bo neuporaben.

Za tiste, ki ne veste... Kaj omogoča fuel management na znanem ploterju:
1. Trenutna poraba v litrih na uro
2. Ekonomija izražena v litrih na miljo
3. Doseg pri trenutni porabi in hitrosti s preostalo količino goriva v rezervoarju
4. Količina goriva, ki je že "stekla" čez motor od zadnjega polnjenja rezervoarja
5. Preostala količina goriva v rezervoarju (v parametre se vpiše volumen tanka, komjuter pa potem od tega odšteje točko 4)
6. Količina preostalega goriva v rezervoarju glede na podatek plovca (potreben je priklop dodatnih treh kablov na obstoječi plovec) - to ni nujno

Še kaj manjka? Res te ne opozarja, da pluj hitreje ali počasneje v danih pogojih, vendar če veš, da je omenjeni "sweet spot" na neki vrednosti, potem hitro vidiš, da si prehiter, če je vrednost pod točko 2 precej višje...