Sidrni "amortizer"

[Joško]

Tukaj na obali ga prodajajo po 40,00 Eurov.

Ka se to ja nori

Sem rajši kar s ta hitrim karabinom razbremenil verigo

[Marjan Tomki]

Često imajo samo za blokiranje verige (tu ni varovanja vinča?) tej podobno rešitev:
ampak pri tej podobnih rešitvah je prenos sil tog (ni ne elastičnosti ne dušenja oz. amortizacije).


MicTic, tvoje rešitev je za te okoliščine boljša:

razbremeniš vinč, ko preneseš del bremena na bitvo

že izbira primerne vrvi je elastični element, dodatno vpletena guma še bolje - kar bi moralo zmanjšati verjetnost strganja

primerna izbira 'haklca' z malo nadzora (da se ne zatakne in ga vseeno ne potegne v zobnik vinča) odpravi probleme, ki smo jih prej omenjali pri dvigu sidra v sili.

nikjer ne piše, da ne moreš uporabit dveh, na dve bitvi (ali več, če te popade)

Tole je najbrž tisto, kar je iz Joškovega linka imel v mislih navigator


Tole je najbrž MicTicov zatič - tisti, ki ga uporablja

Mislim, da se ta lažje sname - kar je zaželjeno za poenostavljen dvig v sili. Dokler je vrv zategnjena, še posebej, če imaš na njej tudi elstični element se najbrž ne bo snel, dokler ne dvigaš sidra.

Tale se sam ne bi snel, kar pa pomeni, da ga ne smeš pozabit odpet pri dviganju (tudi pri dviganju v sili), z vsemi zapleti vred (visenje čez kljun ko ta skače v valovih...)


Tole pa kaže da uporablja Edo


MicTic - vprašanje:
Ko ti je strgalo razbremenilno vrv, kje je bila točka odpovedi? Na bitvi? Kjer je šla vrv čez rob palube (morda drgnjenje...)? Pri haklcu? Kje drugje?

Je bila vrv pri haklcu zavezana ali vpletena?

[Marjan Tomki]

Marchi, ponudnik za tisto s prvega posnetka je http://www.shockles.com/.

(kliki za povečanje slik tu ne delajo )

Če to vpleteš v razbremenilno vrv kot blažilnik po MicTic-ovi varianti, je mogoče uporabno.

Videti je, da je 'rokav' dolg toliko, da prevzame obremenitev, ko je elastični del nategnjen do nazivne sile, in dimenizoniran tako, da rokav prenese nadaljnji sunek oziroma silo. To se zdi dobra finta, podobno kot pri vlečni 'vrvi' za avtomobil, ki jo razbremenjeno elastika 'pobere', da jo težje povoziš.

Različni modeli so videti dimenizonirani za različno silo, nisem pa videl podatkov o kakšnem testiranju ob preobremenitvi. No ja, manjše različice ponujajo tudi namesto 'pajkov'.

Če greš spuščat in dvigat sidro po njihovi varianti (na http://www.shockles.com/products/anchorsnubber.cfm) je še vedno videti zakomplicirano in neuporabno. Če bi lahko dobil samo elastični element brez inox spon, mogoče samo z obročem ali daljšim trakom, bi lahko bilo tudi ceneje...

[MicTic]

Marjan dobro pozna mojo barko. Toda pri haklcu se je zmotil. Meni je ljubši ta ki objame ketno z obeh strani. Marjan, pravilno si domneval, kaj imam v svoji opremi. Vrv se je enostavno pretrgala, ker je bila izgleda pretanka 14mm. Kje pojma nimam. Samo počilo je kot hudič. Sila je morala biti neznanska, saj je barka poplesaval tudi 15m levo in desno in ko sem dobil sunek z boka, jo je porivalo in nato naenkrat ustavilo. Učinka blaženja dolge verige ni bilo, ker je bilo morje globoko samo 3m in veriga po moje ni bila napeta v loku, temveč se je nabrala na dnu. Potem pa je bil učinek podoben temu, kot če bi barko imel privezano z 10 m štrikom za pomol in s polnim gasom speljal in ........ potem poči. To je bilo na Istu v plitvini med pokopališčem in pomolom. Burja od 15-25 vz
Sedaj bom poiskusil vplesti v to vrv še gumjasti blažilnik, ki bo upam malo blažil te udarce. Seveda, me je pa Joško že prečital in že ve, da grem v nabavo sidernega jadrnega.
Joško hujši si kod UDBA!
Aha še ta odgovor. Na koncu vrvi imam pleteno zanko in ta zanka je bila speljana skozi uho, in zategnjena in tam vrv ni počila.

[Marjan Tomki]

Vidim, da je nekaj slik zginilo in bo treba spet kaj poiskati nazaj...

[mVolk]

Ja, slik res kar nekaj manjka. Ko sem iskal nekaj za premostitev verige zaradi hrupa in sunkov sem našel tole;
http://www.downwindmarine.com/Johnson-C ... 92248.html
in se mi zdi, vsaj za izdelavo kopije, daleč najbolj enostavna rešitev.
LP!

[ljubo]

Tak haklc sem sam napravil doma z inoxa in ga že dolo uporabljam. Med haklcem in bitvo je vru z gumiastim blažilcem. Tako, da to meni najbolj odgovarja.

[Marjan Tomki]

To je na videz enostavno narediti in če je samo za blažilec (dokler se ne raztegne in prevzame breme veriga), tudi ni problem.

Če pa hočeš to porabiti za to, da breme namesto vitla nosijo bitve, pa ni več čisto tako enostavno.

Mene so o tem gnjavili dovolj, da mi je ostalo, da o tem nikakor ne vem dovolj. Tako zdaj o svoji ideji te vrste vedno izprašam še kakšnega kovinarja - strojnika, (dobrega) kovača, metalurga ali podobno - in take lahko najdem), ki podobne reči počnejo.

Ti naredijo prav, ne da bi morali pri tem kaj misliti, jaz pa bi lahko izbral neprimeren material, kaj pregrel, kaj narobe ohladil... Druga varianta je, da narediš in potem za preizkus potegneš s čim, kar bo narejeni kavelj obremenilo najmanj toliko, kot računaš, da mora prenesti (z varnostnim faktorjem vred).

Če prenese tak poskus, bo za to OK. Če ne zdrži, ponoviš vajo z drugim materialom in/ali postopkom...

[heron]

Vem, da je tema stara, a je citirana s par drugih tem, zato bi rad popravil eno netočnost, da ne bi kdo narobe razumel sil pri sirdanju.
Mit1: Sidrna veriga blaži sunke s svojo težo
Mit2: Utež na sidru blaži sunke s svojo težo

Oboje drži le pri šibkem vetru, ko so sile na cel sistem itak tako majhne, da blaženja v resnici niti ne rabimo nujno.
Ko veter in valovi narastejo pa se sile drastično povečajo. Veriga (z utežjo na njej ali brez) postane praktično ravna. Ravna črta od sidra do premca barke. Tu ni več blaženja zaradi teže.
Potrebno je imeti blažilec. Naylonska vrv je še vedno najučinkovitejši blažilec za take primere.
Lahko dodaš še gumijast amortizer (jaz ga recimo imam), ki pa pripomore predvsem k udobju pri manjših vetrovih (podobno kot utež na verigi/vrvi.
Na Jadranu veter ponavadi ponoči popusti, valov pa na dobrih sidriščih itak ni dosti.
Tule na Karibih nisem videl NITI ENE barke, ki bi bila brez kavlja in vrvi za blaženje sunkov. Tu jim pravijo "snubber". Vsi jih redno rutinsko uporabljamo.
Izjema je morda kratek postanek, a ker je navada železna srajca, spada namestitev subberja v rutinski del sidranja tudi za "lunch stop". Saj veste, ko se ustaviš za pol ure, potem pa srečaš prijatelja, pade rumček ali dva, potem je pa večer, pa se nibenemu ne da naprej...
Snubber mora biti primerno dimenzioniran. Vrv mora biti take debeljine, da ustreze teži barke. Dolžina mora biti seveda tudi ustrezna - za težko morje več (vsaj ena dolžina barke), za normalne zazmere le par metrov.
Kavelj se praviloma vplete na vrv - tam se potem ponavadi ne pretrga.
Zelo pa je treba pazit, da se kje vrv ne drgne, ker jo tam pregloda dokaj hitro.
Ljudje uporabljajo vse mogoče za zaščito pred obrabo. Ud cevi za vodo do zaščite sešite iz usnja, posebnih zaščit, ki jih kupiš v navtični trgovini, ...
Jaz recimo uporabljam kos stare cevi od gasilcev. Zelo močan materijal, ki odlično služi.

Veliko jadralcev prisega na kombinacijo verige in vrvi. Recimo za dobro dolžino barke verige + toliko vrvi, kot je porebno za varno sidranje.
Aja koliko pa je potrebno?
1. Italijanski način: ravno dovolj, da se sidro dotakne dna mogoče malo pretiravam). Jaz ga seveda MOČNO odsvetujem. Ni čudno, da vsi drsijo
2) Pravilno: To pomeni odvisno od pogojev (veter, valovanje, tok), tipa sidra, globine in bibavice.
Globina za izracun dolžine ketne je:
- To kar ti kaže instrument plus
- Ofset instrumenta (nekateri imajo nastavljeno globino pod kobilico, večina globino pod sondo, redki res globino od površja vode). Govorim iz iskušnje na čarter plovilih, lastniki imajo morda drugače). Torej je treba tistem, kar kaže instrument prišteti 2m ali 30cm ali ...
- Višino med gladino in valjčkom verige (recimo 1,5m)
- višino od trenutnega nivija vode do max plime (ni bistveno pri zaprtih morjih, a odločilno na primer na Atlantski Španiji, Potrugalskem, Franciji itd)
S tem dobiš globino za izračun.
Faktor vetra, sidra valov in tokov:
-3 do 4: za kratek postanek v mirnem morju s pravim sidrom. Pri odličnih sidrih nove generacije (Rocna, Manson, Cobra, ... je to dovolj tudi za postanek čez noč in vetrove do recimo 20 vozlov, če ni valov.
- 5: neka srednja vrednost za udobno in dokaj varno sidranje, če je tvoje sidro dobro in tudi podlaga dobra.
- 7: če pričakuješ vetrove nad 20 in valovanje nad 2 m
- 8 ali 9: za veter nad 40 in velike valove (nad 3 ali 4 m).
Nad 9: ni bistvenega izboljšanja glede na 9.

Torej: Dolžina ketne je globina krat faktor.
Pri manjših globinah dodaš par metrov.
Recimo za globino 2,5 + 1,5 do vrha kljuna barke in zanemarljivo bibavico bi rabil ob faktorju 4 16 metrov. Jaz nikoli ne dam manj kot 20.
Naj povem, da sem praktično ves čas na sidru.

[alesjo]

Tomaž, zelo poučna obrazložitev, tudi jaz uporabljam na sicer mali jadrnici 20ft 6m verige naprej vrv po potrebi 6kg utež in gumijast blažilec. L.p Aleš

[sly]

@Heron

Ne bi rekel, da sta navedeni trditvi ravno mita.

V svojem nadaljnjem tekstu sicer lepo razložiš kako in kaj in če mene vprašaš celo dokažeš nasprotno.

Dejstvo je, da začne blažilec, kot ga ti opisuješ, opravljati svojo funkcijo šele tedaj, ko se sidrna veriga res skoraj poravna, tega pa na Jadranu skoraj ne vidiš. V teh primerih obstaja nevarnost, da morje s kratkimi sunki dejansko izruva sidro, kar pa seveda želimo preprečiti.

Dejstvo je tudi, da če pride do tega, da gre veriga iz nekih razlogov direktno od sidra proti plovilu (torej, brez da del verige leži na dnu), potem je zadeva že zelo kritična, saj sidro, razen če je fizično zataknjeno recimo za neko skalo, ne bo držalo!

Tukaj se verjetno pogovarjamo o različnih frekvencah in amplitudah sunkov, ki se pojavljajo v sistemu. Sidrna veriga duši en segment, vrv pa nek drug; načeloma bolj kratkotrajne in močnejše sile.

Glede na to, da sem žal še vedno čarterist, mi gre navadno zelo na živce, ko v sprednji kabini ponoči poslušam "drajsanje" verige. Nekoč mi je nekdo svetoval, da uporabim opisan blažilec in ne bom več slišal verige, saj vrv duši te frekvence... No ja, upam, da bom to trditev lahko kmalu potrdil.

Po mojem mnenju veliko jadralcev uporablja omenjene blažilce ravno zato, da ne slišijo verige in za to, da razbremenijo sidrno vitlo, ki bi znalo v kritični situaciji biti šibki člen. Šele nato pride funkcija dejanskega blaženja...

Prav tako, če je omenjeni blažilec tako pomemben, potem ne bi računali faktorjev globine, prav tako pa "vsa" literatura znatno veča te faktorje, če uporabljamo kombinacijo verige in vrvi (kar to pri daljši količini vrvi blažilca postane).

Toliko z moje strani.

Lp

[Marchi]

Blažilec v gumijasti, inox ali samo v obliki vrvi s haklcem, opravlja funkcijo blaženja, ko sama teža verige ni več dovolj. Vendar je v tem primeru tudi to blaženje bolj gašenje požara kot kaj drugega in če sidro ni dobro prijelo, blaženje barke ne bo zadržalo na mestu. To je ena stvar. Druga pomembnejša funkcija blažilca pa je, kot ste že ugotovili, da razbremeni šibek člen, vinč, ki ni narejen za to, da nadomešča bitev ampak zato, da nam pomaga spustiit in predvsem dvigniti sidro in vso težko verige.
Torej, dobro zakopano, zataknjeno sidro, dovolj verige in sidrni amortizer z vrvjo privezano na bitev poveča verjetnost, da bomo ostali na mestu in da nam ne bo izpulilo vinča s palube.
Naslednji ukrep je, še pravočasno spustiti drugo sidro in še en amortizer ...

[Nikola T.]

Po verigi se prenašajo zvoki, ko se barka rahlo obrača po vetru. Za mirno spanje sem naredil pripravo, ki jo vtaknem na člen verige. Prednost tega sistema je enostavno postavljanje in pospravljanje. Samo spustim špago in se sam iztakne iz člena, zato se ne rabim sklanjat nad verigo.

Enostavna a zelo koristna priprava


Druga velika prednost pa je ta, da se sila prenese na bitve in ne na vinč.
Zdrži pa tudi najhujše nevihte

LP NT

[bladzo]

Nikola hvala.

Odlična, učinkovita in enostavna ideja.

[Marjan Tomki]

Vem, da je tema stara, a je citirana s par drugih tem, zato bi rad popravil eno netočnost, da ne bi kdo narobe razumel sil pri sirdanju.
Mit1: Sidrna veriga blaži sunke s svojo težo
Mit2: Utež na sidru blaži sunke s svojo težo

Oboje drži le pri šibkem vetru, ko so sile na cel sistem itak tako majhne, da blaženja v resnici - razen za udobje - niti ne rabimo nujno.

Ko veter in valovi narastejo pa se sile drastično povečajo. Veriga (z utežjo na njej ali brez) postane praktično ravna. Ravna črta od sidra do premca barke. Tu ni več blaženja zaradi teže.
Potrebno je imeti blažilec. Naylonska vrv je še vedno najučinkovitejši blažilec za take primere.
Lahko dodaš še gumijast amortizer (jaz ga recimo imam), ki pa pripomore predvsem k udobju pri manjših vetrovih (podobno kot utež na verigi/vrvi.
Na Jadranu veter ponavadi ponoči popusti, valov pa na dobrih sidriščih itak ni dosti.

@Sly

Pred nekaj dnevi sem za drugo temo o sidranju pregledal (v tistem prispevku so povezave) nekaj izračunov. Avtor druge od teh je Peter Smith, ki je zase zasnoval tisti tip sidra, ki se zdaj izdeluje pod imenom Rocna.

Tam napisano se ujema s tem, kar je napisal Heron, vključno s tem, da sta tisti dve trditvi zgoraj - razen 'pri igri v peskovniku' oziroma sidranju v res nežnih okoliščinah - mita in da se je torej na blaženje samo s povesom verige in utežjo v kakršnem koli resnejšem vremenu zanašati nevarno.

Kot je napisal Heron, 'blažilec na poves verige in/ali utež' deluje le za udobje pri šibkih vetrovih in zmernih valovih, ko sile itak še niso problematične za točke prijemališča sile na barki oziroma sunke, ki bi izpulili sidro. Ko se pa se veriga enkrat iz kakršnega koli razloga (veter, val...) napne , pa - praktično - v njej ni več popuščanja. Če je bilo napenjanje do iztega verige sunkovito, imamo podobnost udarcu s kladivom - neugodno.

Enakomeren veter in/ali tok nista problem, tudi če sta zelo močna; valovi in pa morebitno plesanje barke levo-desno (zgodba v temi sidrno jadro in bočno valjanje na sidru) pa povzročajo sunke, in če je veriga enkrat že dovolj napeta, da jo tak sunek napne do konca - glej konec prejšnjega odstavka.

Samo poves verige - krivulja 'caternary' na tistih povezavah, in blažilniki, ki 'požro' le sunek na razmeroma kratki poti - je tako kot avtomobilsko vzmetenje s prekratkim hodom za slabo cesto ali brezpotje. Po lepi cesti krasno, po manjših neravninah tudi, če pa moraš zapeljati s ceste, pa nabije do konca - in ni udobno, pa tudi za konstrukcijo ni dobro.

V avtu ni problema - s cestnim pač ne greš v brezpotje, pa tudi zelo oprezno prevoziš 'ležeče policaje'. Če je pri zasidrani barki veter tudi zelo močan, pa ni sunkov, tudi ni problema. Ampak na zasidrani barki je problem, ko ti enkrat ne določaš vremenu, da mora biti cesta oziroma da ne sme biti brezpotje (spet primerjava z vzmetenjem s prekratkim hodom na avtu), in če je val višji in sunek zaradi njega daljši od tega, kolikor se lahko elastično poda blažilnik v sidrnem sistemu, smo pri kladivu - ki lahko nabija vso noč, pa tudi dlje. In v takih okoliščinah vse prehitro lahko kaj popusti.

To je bilo tudi osnova za priporočila kombinirane vezi barke s sidrom - sidro, veriga, najlonska vrv, bitva - ustrezno dimenzionirana - tudi za potrebno dolžino hoda 'blažilca' dovolj dolga - najlonska vrv je bila elastični element in blažilec v takem sistemu.

@Marchi

Opisani blažilci imajo razmeroma kratek hod. Pri naših okoliščinah, če sunki dovolj kratki, da se elastični element lahko poda za tisto dolžino, so OK. Če sidramo v zavetju, kjer večji valovi in podono do nas ne pridejo (in to večinoma počnemo), je vse to dovolj.

Če pa so sunki daljši od tega (višji valovi - recimo da ostaneš zasidran izpostavljen tistim polno razvitim zaradi močneg juga) pa dolžina oziroma hod oziroma razdalja, na kateri bodo sposobni požirati sunke, lahko da ne bo dovolj velika.

V takem primeru se rabi rešitev, kjer blaženje deluje na dolgem hodu - in tak dolg hod ima dovolj dolga in ravno prav (tudi ne preveč) dolga najlonska vrv.

Heronova priporočila veljajo za precej vsako vreme in okoliščine.