Moja prva ruta.Priključil sem se v Balvanidi,ker sem pribluzil iz Istre.Bilo je k šus,še žena je bla navdušena.Ist mi je zelo znan,zato sva šla tudi tja,počakala tisto ploho in gas na Rab (6.5knot)5 ur brbrbr voda k šus.Včeraj z Raba pa ni blo tko fletn.Ti matr tja do Osorja je šlo OK.ob 17h čez Osor proti Koromačnem in do zaliva Raša,je blo pa ma čudn.Že na pol poti vidim od Rabca proti Reki tema strele črno belkasti nevihtni rom pom pom,ki se je vlekel proti Reki.Ko prideva do Zeče se spogledava a greva naprej al se skrijeva ta Zečo, greva naprej NAPAKA ki je ne bom storil nikoli več

.Že itak je bla kar močna 3ojka,ko prideva kakih 7-8 milj pred obalo Kormačna se nama je maščevalo tako hudo,da sem ob trenutkih pomislil pa ja ne...

.Tista pizdarija se je obrnila nazaj in prešla v nekaj minutah v orkansko burjo.Barka mi je 7.4m,ne vem kako bi opisal kaj se je dogajalo tistih 7-8milj,če je to že kdo doživel že ve.Bokobrani,ki so vezani na ograjo so mi plavali pred šipo.Od trenutka do trenutka nisem vedel kam plujem,ker sem bil zalit.Valovi so bili med 3-4m.Tipično za burjo,strmi in mali razmak med enim in drugim.Psa(Šumi)je premetavalo k žogico,žena me prosi naj pokličem pomoč,kaka pomoč sej plujeva in se ne potapljava.Sreča,da je barka popolnoma pokrita z trdo streho in in zaprta,tako da sva bila suha.Morala pa sva iti proti W,kjer je bila obala.Če bi šel v val,bi stal na mestu in bi rinil v vale,ki so bili 2X višji od mene in nebi s tem naredil nič,če bi šel z valovi v hrbet,bi šel na odprto,zato sem jo obrnil SW počez proti obali močno pojačal gas in po 2h urah le prigural do neke uvale.Po tolikih prečkanjih Kvarnerja,sem ga okusil in nikomur ne želim da bi preživljal take trenutke na tako skromnem polvilu,za tako vodo,kot sva jo imela.V takih trenutkih te rešuje le prisebnost,vsaka panika je lahko katastrofa.Grenka in poučna preiskušnja.V uvali sva bila nekaj časa tiho,pol vzamem flašo wiskija in sva kr pila.Na konc sva se objela in ni bilo treba nič komentarja.S psom smo šli na enourni sprehod,da se stvari pomirijo.Ko si enkrat na tem,da se ustrašiš in pomisliš,pa ne me basat menda ja ne.Po 35 letih plovbe po Jadranu je bilo to prvič.Ampak plujemo naprej in seveda rute bodo laufale.Vsem mirno morje in vidimo se.Čau
