@pikoČisto za vse primere v enem kosu zdajle vseeno ne bi pisal, zato ker so na različno velikih in zlasti različno težkih plovilih različna privezna mesta (obroči, bitve, stebrički na premcu...) in je seveda od tega odvisno, kako vežeš na tisti strani.
Trenutno se pripravljam, da gremo pod večer (ne glede na to, da bo kar deževno) za čez konec tedna z jadrnico - če bo veter za to smer OK - do Benetk, pa tudi sicer zdaj več kaj počnem kot pišem in bom bolj urejeno slošno reč mogoče utegnil napisati enkrat jeseni.
Zdaj, ko bo več časa ob vodi in je spet pri roki delujoč fotoaparat, bom tudi postopoma pofotkal primere iz prakse in potem v opise lahko prilepil slike, ampak trenutno svojih o tem še imam, iskati slik po internetu pa se mi ne da peveč. Ko bom imel tudi fotke, pa bom napisal zadevo o tem, katere načine priveza sem srečal in zakaj se kateri uporablja tak, kot je.
Problem preguljenja (preribanja...) in podobnega
Na zgodbe o preguljenju sem postal pozoren na tečaju ISAF Ofshore Survival Course (ki sem ga na forumu tudi opisal) in zdaj imam pri kakršnem koli daljšem vezanju, kjer je vedno možno tudi kako slabo vreme, v mislih tudi to plat, dopolnjuje jo pa to, da poskušam ugotoviti razloge za vsako preguljeno mesto oziroma mesto poškodbe na vrveh, bodisi ob pregledu, bodisi ki jih kje menjamo (recimo zaradi UV).
@salesky
[list]Spraševal sem tudi, za kakšno plovilo gre, pa o tem nisi nič napisal.
V vsakem primeru je te reči veliko lažje pokazati, kot dobro opisati tako, da bo jasno tudi komu, ki se s tem sreča prvič.
Kateri vozli bodo na barki, je odvisno od priveznih točk na barki. Če imaš bitve, so tam bitveni vozlil, če pa je to v marini tvoj stalen privez, lahko narediš na pomolu privezno vrv z vpleteno zanko, ki se samo natakne na bitve na barki (in to lahko tudi na mooringu). Če to ni stalno mesto, kaj takega nima preveč smisla in je bitveni vozel OK.
Če bi se kje lahko kaj drgnilo - in postopno precufalo - je dobro tista mesta zavarovati (recimo vrv skozi kos plastično cevi za vodo - se pa tudi prodaja 'antichaffing gear). V vsakem primeru pa je treba vrv na teh mestih pregledati, zlasti po kakem slabem vremenu.
Tudi na obali je način privezovanja odvisen od priveznega mesta. Na stebru (kovinska ali kamnita bitva) se bitveni vozel ne drgne in zato ne obrablja tudi, če barka kdaj skače na valovih, pri vrvi skozi kako kovinsko oko - isto velja pri vezavi (na gambet pod ali na spodnjo rinko) na boji - pa se bi se vrv drgnila - in lahko cufala ob tisto.
Rinka pod bojo je še posebej problem, saj so lahko na njej drobne školjke, ob katerih bi se pri drgnjenju obremenjena vrv razmeroma hitro razcufala.
Odgovor je običajno kateri od vozlov, ki se po priveznem mestu ne premika, in od teh sta najbolj običajna vozel za bojo in vozel za sidro. Pri obeh gre vrv dvakrat skozi 'rinko' in oba sta zamozatezna (pa se jih vseeno tudi zategnjena praviloma da odvezati.
Jaz tam, kjer hočem preprečiti cufanje, tudi na bojo vežem kar z vozlom za sidro (leva slika), ne vozlom za bojo (desna slika):
Na povezavi pod sliko piše, da se ta dva vozla ne zategneta, kar ni čisto res. Vrv okrog obroča se tesno zategne, vozli na neobremenjenem delu pa pravilma ne (in se jih zato 'po knjigi' zavaruje s tanjšo vrvico. Knjožno vezanje prostega konca jaz naredim, če je kje vozel trajno, če pa vežem na plovec (ali rinko na obali, pa uporabim ta vozel), je namesto povitja vozel prostega konca vrvi okrog obremenjenega še en vozel, in sicer namesto polvozla (kot na slikah) samovarovalni polvozel (ki se pa ne razveže, ker je pa tretji, se tudi ne zategne toliko, da ga ne bi bilo mogoče odvezati.
Ta vozel je enak, kot je na obeh straneh v dvojnem podaljševalnem vozlu (slika je iz učbenika GRS, in pod njo je tudi povezava tja, kjer zna biti še kaj drugega tudi na morju uporabnega).
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
