OdgovorNapisal/-a SR 290 » So Jun 14, 2014 22:25
Opravičujem se, če bom spet solil pamet, ampak tole moram pokomentirat.
Naj bo tale Orca še tak majstor, ampak spodnje trditve so napačne, oziroma netočne in upam, da ga z spodnjimi opombami ne razjezim preveč.
1.) Mnenje, da poliestra ni dobro popravljat z epoksijem je zgrešeno, ne smeš pa epoksija popravljat z poliestrom!
Izdelka iz epoksija ne smeš popravljat z poliestrom ali vinilestrom, ker se ga ne primeta. To lastnost se z pridom koristi pri izdelavi epoksidnih kalupov za poliesterske izdelke. Na star poliester se epoksi ali vinilester primeta MNOGO bolje od katerega koli poliestra! Pazit je edino treba, da se uporabi epoksi, ki se dokončno zamreži in ne neke poceni žavbe. Kdor ne verjame naj nalepi nek vzorec na poliestersko osnovo z UHU HART END FEST lepilom, ki je navaden epoksi z dodanemi polnili in to trdnostno primerja z vzorcem nalepljenim z zgoščenim poliestrom z ali brez namakanja osnove z acetonom.
Eno najboljših strukturnih lepil za poliesterske laminate je Plexus, ki je ravno tako zgoščena epoksidna smola!
2.) Navodilo, da poliester zbrusiš in laminiraš nove dodatke je pomanjkljivo, manjka namreč bistvena faza.
Če poliester starejši od recimo pol leta pobrusiš, spihaš in nanj nalaminiraš novo plast poliestra, jo ko je trdo snameš dol skoraj kot iz kalupa. malce poči in spusti! Bistveno pri starih laminatih je, da ga po brušenju in čiščenju še dobro zribaš z acetonom, ki zmehča površino in omogoči malce kemične vezave med novim in starim.
3.) Mnenje, da mata ni dobra armatura, ker razpade je napačno!
Razpade oziroma popusti vezivo, ki je ali praškasto, ali emulzijsko. Slaba armatura je zaradi kratkih in neformiranih nitk, kar slabša natezno trdnost laminata, obenem pa poveča maso, saj taka naključna orientacija vlaken pomeni precej praznega prostora, ki ga zalije smola.
Mata ne veže posameznih plasti rovingov zaradi razpadanja, temveč le zapolni medprostor med platni. Z ročno laminacijo vsaka tkanina nabrekne in med dvema rovingoma je preveč čistega poliestra, ta je pa krhek. Mata to zapolni in onemogoča pokanje smole. Ob uporabi kakršnega koli vakuumskega postopka mata ni potrebna!
4.) Štiri plasti 300 g mate in tri plasti 600 g roving tkanine je povsem napačen laminat za tak majhen gliser, saj je laminat originala daleč od tega.
Splošno pravilo je, da se za krmo uporabi enak laminat kot za drsni del korita, le da je vmes vezana plošča. In ne mi rečt, da je tale čoln izdelan iz 1.200 g mate in 1.800 g roving tkanine, ker bi bil tank ne pa športni čoln. Take bikovske laminate imajo 8 m in daljša plovila.
V kolikor je trup iz mate, je lahko tudi krma iz enakega laminata. Poleg trdnosti je menda treba pazit tudi na ustrezno maso, mar ne? In teh7 plasti skupaj nanese ob ročni laminaciji okrog 1 cm debeline! Včasih je dobro preverit kake debeline priporočajo ladjedelniški standardi preden se lotiš novogradnje ali temeljite rekonstrukcije.
Recimo, da bi dal 300 g mato, 900 g biaksialno-vlakna naj padajo pod kotom 45 stopinj na navpičnico, ali quadriaksialno tkanino, potem pa zopet 300 g mato, oziroma drug laminat iz 300 g mate in ene kombi mate 400/600, kjer je 6oo g roving tkanina. Na spoju krma/dno in krma/stranice daš še en 25-30 cm širok trak kombi mate, da se vogal ne uklanja.
Na star laminat, torej na staro krmo nima smisla dodajat ene ali dveh mat kot nekakšen predlaminat, dovolj je, če ga dobro spereš in močno zribaš z acetonom, da prične površina malce pikat. Nato daš v vinilester smolo toliko Aerosila, da dobiš gostoto silikonskega kita. Na koncu vmešaš not še manjšo pest steklenih vlaken, da ta kit ne bo pokal. To šavbo na debelo naneseš na krmo in na desko, ter močno stisneš z sponami ob krmo. Pod spone moraš podložit deske, da je ne bo potegnilo. Odvečni kit obrišeš in počakaš, da se strdi.
Pred krovnim laminatom MORAŠ dobrusit vsaj 15 cm dna in stranic čolna in to toliko, da se pričnejo lesketat steklena vlakna iz laminata (Tudi laminat krme mora biti toliko obrušen.), spereš z acetonom in naneseš krovni laminat.
5.) V notranjosti nima smisla uporabljat gel coata, ker se strdi le kadar ni prisotnosti zraka in boš imel večno pikasto površino razen, če ga ko je trd ne spereš z obilno količino acetona in mnogo drgnjenja, česar si verjetno ne želiš. Druga rešitev je, da v gel coat natopiš malce parafina, ampak v tem primeru si izdelal top coat, ki ga že pripravljenega dobiš.
Na tak razpadel in prežgan laminat vsaj vinilester, če je že epoksi predrag, poliester ni dobra izbira!
In še nekaj;
Ne jemat vezane plošče z "rjavo" zaščito! nabavite raje klasičen vodoodporen 20 mm okume in ga dajte not. Te "vodoodporne" vezane plošče z pvc vrhnjim slojem so večinoma iz breze ali topola, za navtiko je okume primernejši. In vodoodpornost pri vezani plošči pomeni le vrsto lepila, ne pa vodoodpornost plošče same!
Osebno bi krmo obnovil po postopku infuzije. Je malce zamudno polaganje, ampak potem je pa v nekaj minutah gotovo in 100% brez napake, pa še mate ni treba dajat in končna masa je okrog 50% manjša. V tem primeru je treba na obe strani deske zarezat 1-2 mm globoke kanale v obliki šahovnice z 5 cm kvadratki. Vzameš ročni sekular, ga nastaviš in si v nekaj minutah gotov.
@Denii; krme ne moreš dobro popravit, če ne spraviš dna iz lupine.