Propeler
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Za ta čoln ob tej prestavi bi bil Mercuryjev Black Max 9-1/4x12-1/2",
Solasov 9,9"x11", oziroma 9,9"x13", vendar zmanjšan na 9,25" po premeru.
Yamaha ne vem kake dimenzije ima. Iskal bi nekaj z čim manj premera in kot pravi serviser 13" koraka. Če se ne bo dovolj zavrtel, ali bo šel slabo iz vode se ga malce zmanjša in bo pravi.
Solasov 9,9"x11", oziroma 9,9"x13", vendar zmanjšan na 9,25" po premeru.
Yamaha ne vem kake dimenzije ima. Iskal bi nekaj z čim manj premera in kot pravi serviser 13" koraka. Če se ne bo dovolj zavrtel, ali bo šel slabo iz vode se ga malce zmanjša in bo pravi.
SR 290 napisal/-a:tim napisal/-a:ki stane 140e in upam da bo ok!
Hočeš povedat, da je drag? Sploh ni, to je poceni varianta.
In kak je premer? Solasov 9,9x13 ti bo verjetno prevelik po premeru za okrog 3/4" in ga boš manjšal, da se bo zavrtelo.
nebo prevelik ,ker je to lahko plovilo in ga z lahkoto tako mocan motor zene!
Potem pa srečno vožnjo.
Načeloma velja, da lahka plovila potrebujejo manjši premer z večjim korakom in obratno. Prevelik premer ti niti zaglisirat ne pusti. Recimo izbira 10x13 propelerja namesto za nek primer idealnega 9x13, ti zniža končno hitrost vsaj za 30% in onemogoči izglisiranje z dvema na krovu, medtem ko tisti manjši rukne iz vode z štirimi.
Načeloma velja, da lahka plovila potrebujejo manjši premer z večjim korakom in obratno. Prevelik premer ti niti zaglisirat ne pusti. Recimo izbira 10x13 propelerja namesto za nek primer idealnega 9x13, ti zniža končno hitrost vsaj za 30% in onemogoči izglisiranje z dvema na krovu, medtem ko tisti manjši rukne iz vode z štirimi.
-
Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4061
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
Niti ni kontra logiki.
- motor razvija svojo moč z vrtljaji in navorom.
- propeler daje dinamičen potisk z premerom in korakom.
- čoln se upira gibanju z nekim dinamičnim uporom.
Premer propelerja mora biti ravno prav velik, da je povprečje med razvito močjo motorja, dinamičnim potiskom propelerja in dinamičnim uporom čolna ravno pravo.
Prevelik premer propelerja pomeni dober izkoristek njega samega, ampak zelo slab izkoristek celote, ker potrebuje večjo moč, kot jo lahko da motor od sebe. Poleg tega je iluzorno iskaz izkoristke nad 65%, celo 50% je po moje pri teh malih propih nedosegljiva številka. Torej nima smisla skakat po slipu pod 12%, tak z 15% je čisto dober. V zameno za malce več slipa izbereš malo manjši propeler z nekaj manjšim izkoristkom, ampak ker se motor lažje privrti do optimalnih vrtljajev imaš nesorazmerno boljše delovne pogoje motorja in torej manj porabe. Ker si zmanjšal premer lahko povečaš korak propelerja za večji odstotek kot si zmanjšal premer. Posledica je hitrejša plovba pri določenih vrtljajih, to pa drugače povedano pomeni manjšo porabo in še čoln bolj rukne iz vode, ker lahko propeler zdrsne na startu.
Tipičen primer prevelikega in negospodarnega propelerja je tak, ki hudo rukne iz vode, ampak kasneje takoj doseže polne vrtljaje. zaradi velikega premera mora biti nesorazmerno mali korak in je kot bi vozil v tretji po avtocesti.
Ni mi jasno zakaj, ampak Tohatsu 30 je en tak primer. "Tovarniški" 9,9x13 je prehud prop za veliko večino plovil in zato uporabniki posežejo po 9,9x9, ki noro rukne, ampak potem pa nič od njega. Ameriški dvojnik Mercury 30 priporoča za ta motor 9,2x13 propeler in ta je pravi.
Drugi tipičen primer majhnega propelerja z hudim izkoristkom je bolid F1 z izvenkrmnim motorjem. Uporabljajo čisto majčkene cleverje hudih korakov in ko hoče izglisirat le nekaj šprica, izglisiranje se pa vleče in vleče. Toda ko enkrat zleze iz vode, se drsnost čolna noro poveča, ne potrebuje več velike dinamične sile in tale majhen propelerček mu je več kot kos. V zameno za majhen premer lahko ima grozen korak in še hujše vrtljaje. Posledica je super izkoristek celote pri hitrostih okrog 100 vozlov in popolno izkoriščena moč motorja skoz vse delovne vrtljaje.
Toliko na grobo.
Pri izpodrivnih plovilih je stvar malce drugačna in tam je lahko premer večji.
- motor razvija svojo moč z vrtljaji in navorom.
- propeler daje dinamičen potisk z premerom in korakom.
- čoln se upira gibanju z nekim dinamičnim uporom.
Premer propelerja mora biti ravno prav velik, da je povprečje med razvito močjo motorja, dinamičnim potiskom propelerja in dinamičnim uporom čolna ravno pravo.
Prevelik premer propelerja pomeni dober izkoristek njega samega, ampak zelo slab izkoristek celote, ker potrebuje večjo moč, kot jo lahko da motor od sebe. Poleg tega je iluzorno iskaz izkoristke nad 65%, celo 50% je po moje pri teh malih propih nedosegljiva številka. Torej nima smisla skakat po slipu pod 12%, tak z 15% je čisto dober. V zameno za malce več slipa izbereš malo manjši propeler z nekaj manjšim izkoristkom, ampak ker se motor lažje privrti do optimalnih vrtljajev imaš nesorazmerno boljše delovne pogoje motorja in torej manj porabe. Ker si zmanjšal premer lahko povečaš korak propelerja za večji odstotek kot si zmanjšal premer. Posledica je hitrejša plovba pri določenih vrtljajih, to pa drugače povedano pomeni manjšo porabo in še čoln bolj rukne iz vode, ker lahko propeler zdrsne na startu.
Tipičen primer prevelikega in negospodarnega propelerja je tak, ki hudo rukne iz vode, ampak kasneje takoj doseže polne vrtljaje. zaradi velikega premera mora biti nesorazmerno mali korak in je kot bi vozil v tretji po avtocesti.
Ni mi jasno zakaj, ampak Tohatsu 30 je en tak primer. "Tovarniški" 9,9x13 je prehud prop za veliko večino plovil in zato uporabniki posežejo po 9,9x9, ki noro rukne, ampak potem pa nič od njega. Ameriški dvojnik Mercury 30 priporoča za ta motor 9,2x13 propeler in ta je pravi.
Drugi tipičen primer majhnega propelerja z hudim izkoristkom je bolid F1 z izvenkrmnim motorjem. Uporabljajo čisto majčkene cleverje hudih korakov in ko hoče izglisirat le nekaj šprica, izglisiranje se pa vleče in vleče. Toda ko enkrat zleze iz vode, se drsnost čolna noro poveča, ne potrebuje več velike dinamične sile in tale majhen propelerček mu je več kot kos. V zameno za majhen premer lahko ima grozen korak in še hujše vrtljaje. Posledica je super izkoristek celote pri hitrostih okrog 100 vozlov in popolno izkoriščena moč motorja skoz vse delovne vrtljaje.
Toliko na grobo.
Pri izpodrivnih plovilih je stvar malce drugačna in tam je lahko premer večji.
-
Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4061
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
Sedaj, ko imam na čolnu s pomočjo nmea2k sistema dokaj dober pregled na dogajanju na čolnu,
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=14684
seveda velikokrat vržem oko na prikaz slipa oz. zdrsa propelerja.
Na razpolago imam 3 propelerje;
13.5 x 15 alu
13.25 x 17 alu
13 7/8 x 17 inox
Od teh uporabljam le zadnja dva. Vsem je skupen prevelik premer za mojo aplikacijo, če nastaviš propelerje krak na krak, so vsi praktično enakega premera ne glede kaj gor piše.
Po svoje razumem, zakaj proizvajalci dajejo velike premere gor... Pri malih do srednjih hitrostih ima velik prop s primernim korakom boljši izkoristek kot manjši s korakom za doseganje visokih hitrosti.
Je pa tak velik propeler potem problem ko želiš iti hitro. Tako kot navaja sr290.
Rešitev situacije (v mojem primeru) predstavlja ventilacija. Prejšnja leta, ko še nisem imel inox-a si nekako nisem upal natrimat motorja gor med vožnjo. Sedaj ko imam propeler ki naj bi to dopuščal, pa me ni bilo strah pritisnit trima orenk na gor. In to preko maksimuma na indikatorju. Hitrost lepo naraste, vrtlaji tudi. Optimalna ventilacija je takrat, ko slišiš da propeler melje vodo.
Ventilacija (v razumnih okvirih) neškodljivo "zmanjša" propeler in tako nudi širše območje uporabe sicer nekoliko prehudega propelerja.
Opazil sem tudi, da alu propeler čisto lepo ventilira, samo bolj nerad in kasneje začne.
Z 13.25 x 17" alu sem npr lani na ruti dosegal 36 vozlov pri 4850 rpm (premalo za moj motor), na letošnji ruti 38 vozlov pri 5250 rpm. Lani slip negativen, letos z istim propelerjem 8%. Razlika je edino, da je motor 1 luknjo višje in trim do konca gor.
Inpox propeler je podatkom navkljub precej "prekratek". V bistvu je idealen za bolj obremenjen čoln. Je pa dejstvo - tanek blade propelerja da manjši upor, če ga zraven še ventiliraš toliko bolje.
Z inox propelerjem je bila poraba 0.6 - 0.62 l/nm v območju od 17 do 32 vozlov.
Alu propeler ima 0.53 l/nm pri 17 vozlih in naraste na 0.7 pri 30 vozlih.
Lahko samo rečem, da je izbor propelerjev pravi misterij. Upam da mi rata dobit na test viper 13 7/8 x 19. Za tega se upam reči da bo v najširšem območju ustrezal.
Še malo epp-ja: pri igračkanju s propelerji je zgoraj omenjeni nmea2k sistem zelo dobrodošel. Prikazuje slip in bedi nad tlakom hladilne vode, ki pade takoj, ko motor luft posisa. Je pa vsaj pri meni praktično nemogoče, da bi med vožnjo natrimal toliko gor. Takrat cel propeler pogleda ven. Pri kakšni Hondi pa že zna bit situacija drugačna.
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=14684
seveda velikokrat vržem oko na prikaz slipa oz. zdrsa propelerja.
Na razpolago imam 3 propelerje;
13.5 x 15 alu
13.25 x 17 alu
13 7/8 x 17 inox
Od teh uporabljam le zadnja dva. Vsem je skupen prevelik premer za mojo aplikacijo, če nastaviš propelerje krak na krak, so vsi praktično enakega premera ne glede kaj gor piše.
Po svoje razumem, zakaj proizvajalci dajejo velike premere gor... Pri malih do srednjih hitrostih ima velik prop s primernim korakom boljši izkoristek kot manjši s korakom za doseganje visokih hitrosti.
Je pa tak velik propeler potem problem ko želiš iti hitro. Tako kot navaja sr290.
Rešitev situacije (v mojem primeru) predstavlja ventilacija. Prejšnja leta, ko še nisem imel inox-a si nekako nisem upal natrimat motorja gor med vožnjo. Sedaj ko imam propeler ki naj bi to dopuščal, pa me ni bilo strah pritisnit trima orenk na gor. In to preko maksimuma na indikatorju. Hitrost lepo naraste, vrtlaji tudi. Optimalna ventilacija je takrat, ko slišiš da propeler melje vodo.
Ventilacija (v razumnih okvirih) neškodljivo "zmanjša" propeler in tako nudi širše območje uporabe sicer nekoliko prehudega propelerja.
Opazil sem tudi, da alu propeler čisto lepo ventilira, samo bolj nerad in kasneje začne.
Z 13.25 x 17" alu sem npr lani na ruti dosegal 36 vozlov pri 4850 rpm (premalo za moj motor), na letošnji ruti 38 vozlov pri 5250 rpm. Lani slip negativen, letos z istim propelerjem 8%. Razlika je edino, da je motor 1 luknjo višje in trim do konca gor.
Inpox propeler je podatkom navkljub precej "prekratek". V bistvu je idealen za bolj obremenjen čoln. Je pa dejstvo - tanek blade propelerja da manjši upor, če ga zraven še ventiliraš toliko bolje.
Z inox propelerjem je bila poraba 0.6 - 0.62 l/nm v območju od 17 do 32 vozlov.
Alu propeler ima 0.53 l/nm pri 17 vozlih in naraste na 0.7 pri 30 vozlih.
Lahko samo rečem, da je izbor propelerjev pravi misterij. Upam da mi rata dobit na test viper 13 7/8 x 19. Za tega se upam reči da bo v najširšem območju ustrezal.
Še malo epp-ja: pri igračkanju s propelerji je zgoraj omenjeni nmea2k sistem zelo dobrodošel. Prikazuje slip in bedi nad tlakom hladilne vode, ki pade takoj, ko motor luft posisa. Je pa vsaj pri meni praktično nemogoče, da bi med vožnjo natrimal toliko gor. Takrat cel propeler pogleda ven. Pri kakšni Hondi pa že zna bit situacija drugačna.
Morda je šel SR290 že spat, pa bom kr js napisal:
slip = (vt - vd) / vt * 100 (procenti)
vt = teortična hitrost na bazi vrtljajev propelerja in njegovega koraka
vd = dejanska hitrost (GPS)
Če je dejanska hitrost večja od teoretične, potem je slip negativen.
Največja neznanka je korak propelerja; tu so lahko pri enakih številkah precejšnje razlike.
slip = (vt - vd) / vt * 100 (procenti)
vt = teortična hitrost na bazi vrtljajev propelerja in njegovega koraka
vd = dejanska hitrost (GPS)
Če je dejanska hitrost večja od teoretične, potem je slip negativen.
Največja neznanka je korak propelerja; tu so lahko pri enakih številkah precejšnje razlike.
Zdrs propelerja je obratno sorazmeren s potiskom, ki ga ta ustvarja. V kolikor želimo, da se plovilo premika, v našem primeru skozi vodo, je za to potrebno ustvariti zadostno silo. V kolikor to silo zagotavlja izključno propeler, potem mora le ta imeti nekaj zdrsa. Če izhajamo iz zgoraj zapisanega, potem negativni zdrs propelerja, izvzemši zunanje vplive, ni mogoč, v primeru upoštevanja zunanjih vplivov pa nebi bil zaželen.
Negativni zdrs ni mogoč zato, ker bi v trenutku, ko bi se zdrs propelerja približal 0%, plovilo ostalo brez sile, ki ga poganja, to pa bi seveda privedlo do padca hitrosti in posledično povečanja zdrsa. Odstotek zdrsa je tako ravnovesno stanje, ki je odvisen od obratov na gredi, moči motorja, koraka, premera ter oblike propelerja ter potrebne silo za premikanje plovila z določeno hitrostjo. Ravno povprečje učinkovitosti zgornjih elementov je teorija iz katere SR290 izhaja v svojih prispevkih.
V kolikor bi imeli zunanje vplive, močan tok, veter v hrbet, ipd. potem bi sicer lahko prišlo do pojava kjer bi izračunali negativen zdrs propelerja, bi bilo pa pri tem potrebno dodati, da ni vseeno ali v enačbo vnašamo relativno ali absolutno hitrost. V primeru vodnega toka je relativna hitrost (hitrost propelerja skozi medij) nižja od absolutne (hitrost glede na orientacijsko točko na zemlji), v tem primeru pa bi za korekten izračun zdrsa morali upoštevati relativno in ne absolutne hitrosti, saj sicer dobimo napačen izračun. V primeru hrbtnega vetra pa imamo situacijo kjer nastopajo zunanje sile, v tem primeru pa bi propeler z negativnim zdrsom deloval, kot vodna zavora.
Negativni zdrs ni mogoč zato, ker bi v trenutku, ko bi se zdrs propelerja približal 0%, plovilo ostalo brez sile, ki ga poganja, to pa bi seveda privedlo do padca hitrosti in posledično povečanja zdrsa. Odstotek zdrsa je tako ravnovesno stanje, ki je odvisen od obratov na gredi, moči motorja, koraka, premera ter oblike propelerja ter potrebne silo za premikanje plovila z določeno hitrostjo. Ravno povprečje učinkovitosti zgornjih elementov je teorija iz katere SR290 izhaja v svojih prispevkih.
V kolikor bi imeli zunanje vplive, močan tok, veter v hrbet, ipd. potem bi sicer lahko prišlo do pojava kjer bi izračunali negativen zdrs propelerja, bi bilo pa pri tem potrebno dodati, da ni vseeno ali v enačbo vnašamo relativno ali absolutno hitrost. V primeru vodnega toka je relativna hitrost (hitrost propelerja skozi medij) nižja od absolutne (hitrost glede na orientacijsko točko na zemlji), v tem primeru pa bi za korekten izračun zdrsa morali upoštevati relativno in ne absolutne hitrosti, saj sicer dobimo napačen izračun. V primeru hrbtnega vetra pa imamo situacijo kjer nastopajo zunanje sile, v tem primeru pa bi propeler z negativnim zdrsom deloval, kot vodna zavora.
Lep pozdrav.
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 22 gostov