Prehajamo iz Novomarja 370 s 25 KM na nekaj malo večjega.
V igri sta Marinar S480 + Yamaha 50/60 letnik 2012 (Slovenec) in Maestral 80F + Honda 60 KM letnik 2011 (Bosanec).
Vsak ima svoje pluse in minuse, ki jih sam namenoma ne bom našteval, ker me zanima kaj bi izbrali tisti, ki imate izkušnje s katerim od teh čolnov.
Posebej še me zanima vaše mnenje o stabilnosti Maestrala, ki potegne med glisiranjem tube povsem iz vode.
Čoln kupujemo za easy plovbo v kombinaciji 2 odrasla in 1 otrok, občasno 4 odrasli in 2 otroka. Načeloma brez dirk, le vožnja od zaliva do malo bolj oddaljenega zaliva (do 30 milj), občasno vlečenje 1 wake-arja ali tube. Skratka, nič drznega, iščemo le nekaj dolžine in rezerve rezerve moči za pobeg pred čudnim vremenom, to pa nudita oba čolna.
Torej, kaj predlagate: Marinarja ali Maestrala?
Hvala za mnenja!
Marinar S480 / Maestral 80F
Moderatorji: moderator2, moderator, MareC, janadino
A si čisto prepričan, o tem da maestral potegne tubuse iz vode?
http://www.nautic.ba/nautic/index.php?option=com_content&task=view&id=74&Itemid=72
Po slikah nikdar, še več, zadaj jih cel meter vleče po vodi.
Po tem kar v segmentu do 5m plovil ponuja konkurenca, sta oba navedena precej out. Če bi že moral izbrat med navedenima, gre glas marinarju.
http://www.nautic.ba/nautic/index.php?option=com_content&task=view&id=74&Itemid=72
Po slikah nikdar, še več, zadaj jih cel meter vleče po vodi.
Po tem kar v segmentu do 5m plovil ponuja konkurenca, sta oba navedena precej out. Če bi že moral izbrat med navedenima, gre glas marinarju.
Jaz na teh slikah sploh ne vidim gumenjaka. 
Meni na mojem tudi ne potegne tub iz vode pri glisiranju, vidim pa plus v tem, da je čoln na sidru zelo stabilen, ker so tube precej v vodi pa pri plovbi je dosti manj nagibanja levo desno. Je pa res, da verjetno poraba naraste zaradi tega, vendar me trenutno to ne mantra preveč.
Meni na mojem tudi ne potegne tub iz vode pri glisiranju, vidim pa plus v tem, da je čoln na sidru zelo stabilen, ker so tube precej v vodi pa pri plovbi je dosti manj nagibanja levo desno. Je pa res, da verjetno poraba naraste zaradi tega, vendar me trenutno to ne mantra preveč.
Guma je guma, zaenkrat.
Kako sto zdaj zapeli nekateri na to vlečenje tub po vodi, ja skoraj vsi jih vlečejo, če boste sedaj gledali da je skoraj kot nov pa da ima brezhiben rabljen motor star max 3 leta pa da še tub ne sme imeti v vodi in najbolje da vse skupaj stane max 7000 eur potem boste še dolgo gledali plovbo s kopnega.
Nihče od pa tudi če si mesec dni na dopustu ne porabi takšne količine goriva da bi mu to vlečenje tub podražilo plovbo za neke enormne cifre.
Pa tako kot je rekel Janadino, na sidru se ne gunca.
Nihče od pa tudi če si mesec dni na dopustu ne porabi takšne količine goriva da bi mu to vlečenje tub podražilo plovbo za neke enormne cifre.
Pa tako kot je rekel Janadino, na sidru se ne gunca.
cibro napisal/-a:Kako sto zdaj zapeli nekateri na to vlečenje tub po vodi, ja skoraj vsi jih vlečejo, če boste sedaj gledali da je skoraj kot nov pa da ima brezhiben rabljen motor star max 3 leta pa da še tub ne sme imeti v vodi in najbolje da vse skupaj stane max 7000 eur potem boste še dolgo gledali plovbo s kopnega.
Nihče od pa tudi če si mesec dni na dopustu ne porabi takšne količine goriva da bi mu to vlečenje tub podražilo plovbo za neke enormne cifre.
Pa tako kot je rekel Janadino, na sidru se ne gunca.
seveda jih večina vleče po vodi, zato so bolj stabilni na valu
poraba je večja na dolgi rok
sam še vedno prisegam na bolj stabilno plovbo in manj nagibanja predvsem ko se na čolnu poležava in kopa na sidru
to kar je pa rekel Janadino pa 100% drži
bosanski Maestrali so polizdelki samo malo se moraš spustiti v detajle in bo vse jasno
slabi materiali, težki čolni, obupna končna izdelava pa še kaj se najde
v tem primeru kar Matica zanima, bi jaz skromno pristavil niti enega od teh dveh na žalost
MareC napisal/-a:seveda jih večina vleče po vodi, zato so bolj stabilni na valu.
Ne drži popolnoma. Gumon je med glisiranjem stabilnejši le zaradi oblike dna. V primerjavi z podobno dolgimi plastičnimi gliserji je navadno ožji, ima oster in krajši premec in praviloma je lažji. Tudi plastični čolni z dnom enakega razmerja in primerljive mase so enako dinamično stabilni.
Gliser, ki se v zavoju ne nagne not, ni najbolj varne sorte gliser! Malce večja hitrost in te odnese.
Tudi gumoni, ki med vožnjo dvignejo tube, jih lahko imajo na sidru v vodi in z tem povečajo statično stabilnost.
p.s.
Vse to kar sem načel okrog glisiranja in tubusov ni imelo namena, da se zapenja in se vse stare gumone zavrže v smeti. Moj glavni namen je, da se ob novih nakupih upošteva tudi ta vidik.
Glede stabilnosti med plovbo govorim iz izkušenj, res da ne med večjimi gumenjaki ampak razlika je očitna. se ena oseba premakne po čolnu in se takoj pozna, tudi po valovih ki so malo daljši se čoln kar konkretno nagne če ga prečiš bolj postrani.
Če so tube med plovbo izven vode so pri sidranju precej manj v vodi in se sigurno bolj nagiba. Za nas ki smo cele dneve na sidru mi je to najbolj pomembno.
Tu govorimo o razlikah med gumenjaki samimi in ne o razlikah med gumenjaki in plastičnimi.
Moj kar konkretno vleče tube po vodi in še ni nikogar zabrisalo v zavoju ven. Če pa bo pa ga bo zaradi naše norosti in ne zaradi slabe konstrukcije čolna.
Pri nas je v enem ostrem ovinku pred 20-imi leti vrglo ven fičota, včeraj pa v istem ovinku mercedesa. Kriv je šofer in ne avto.
Debata je kar konstruktivna zato lahko naprej komentiramo.
Glede bosanskih čolnov pa lahko pritrdim Maretu, sicer sem ga videl pred enim letom ampak izvedba zelo slaba.
Če so tube med plovbo izven vode so pri sidranju precej manj v vodi in se sigurno bolj nagiba. Za nas ki smo cele dneve na sidru mi je to najbolj pomembno.
Tu govorimo o razlikah med gumenjaki samimi in ne o razlikah med gumenjaki in plastičnimi.
Moj kar konkretno vleče tube po vodi in še ni nikogar zabrisalo v zavoju ven. Če pa bo pa ga bo zaradi naše norosti in ne zaradi slabe konstrukcije čolna.
Pri nas je v enem ostrem ovinku pred 20-imi leti vrglo ven fičota, včeraj pa v istem ovinku mercedesa. Kriv je šofer in ne avto.
Debata je kar konstruktivna zato lahko naprej komentiramo.
Glede bosanskih čolnov pa lahko pritrdim Maretu, sicer sem ga videl pred enim letom ampak izvedba zelo slaba.
Guma je guma, zaenkrat.
Iz tega lahko sklepam zakaj imajo taki gumoni kot manjši Zar gume spuščene nižje. Da vseeno spodobno glisirajo so gume od znotraj zaščitene z plastiko, da drsi po njej.
Gliser, ki se ne nagne v zavoj prej odleti kot tisti, ki se nagne. Norost ali ne norost je seveda odvisna od poznavanja gliserja, ter od njegove konstrukcije. Tisti, ki se ne nagne v zavoj zagotovo prenese manj kotnega pospeška od tistega, ki se nagne. Meni je to pomembno, tebi Janadino in večini ostalih očitno ne.
p.s.
Gumoni so ravno zaradi ozkega dna z relativno globokim V bolj občutljivi na razporeditev potnikov od plastičnjakov po ameriškem vzoru.
Zgoraj sem napisal, da je gumon med glisiranjem stabilnejši, napaka! Napisat bi moral mirnejši zaradi oblike dna.
Gliser, ki se ne nagne v zavoj prej odleti kot tisti, ki se nagne. Norost ali ne norost je seveda odvisna od poznavanja gliserja, ter od njegove konstrukcije. Tisti, ki se ne nagne v zavoj zagotovo prenese manj kotnega pospeška od tistega, ki se nagne. Meni je to pomembno, tebi Janadino in večini ostalih očitno ne.
p.s.
Gumoni so ravno zaradi ozkega dna z relativno globokim V bolj občutljivi na razporeditev potnikov od plastičnjakov po ameriškem vzoru.
Zgoraj sem napisal, da je gumon med glisiranjem stabilnejši, napaka! Napisat bi moral mirnejši zaradi oblike dna.
SR 290 napisal/-a:
p.s.
Gumoni so ravno zaradi ozkega dna z relativno globokim V bolj občutljivi na razporeditev potnikov od plastičnjakov po ameriškem vzoru.
ne vem, če si kdaj plul z gumenjakom
lahko ti povem, da do sedaj na gumenjaku nad 5,5m nisem imel nikoli problemov z razporeditvijo, razen, če se je pet potnikov spravilo na bok, potem se je nagnil enako verjetno primerljiv ameriški plastičnjak
sam lahko na mojem gumenjaku poljubno spreminjam razporeditev potnikov
letos je bilo na čolnu 12 odraslih in nisem imel problema niti z glisiranjem niti z tem kje ljudje sedijo
minek napisal/-a: Kaj je torej razlog, če to ni upor?
Torni koeficient tubinega materiala verjetno ni bistveno višji od tornega koeficienta plastičnega dna, tu ni nobene večje težave.
Po celi drsni dolžini se spreminja dinamičen tlak vode. Pri plastiki to pomeni nekje na površini večji tlak, drugje manjši tlak. Seveda lahko temu rečeš tudi turbulenca, vendar jo trdnost oblike kontrolira.
Tuba je mehka in napolnjena z zrakom, zato teži k temu, da ima po celem volumnu izenačen tlak. To pomeni, da tam kjer voda useka z višjim dinamičnim tlakom tuba spremeni obliko, ker poizkuša izenačit tlak v notranjosti tube. Po domače povedano se tuba tam not udre. To valovanje tube pomeni po eni strani bistveno večje vodne vrtince kot pri trdem plastičnem dnu in večji vrtinec ima več energije, torej bolj zavira. Po drugi strani taka udrtina tudi oblikovno poveča upor na podoben način kot padalo z svojo kupolo.
V kolikor bi bil trup čolna odlično oblikovan, bi plul v laminarnem-vzpodrivnem območju in bi imel kontrolirano amplitudo valovanja stene tubusov bi bila to idealna oblika in bi posnemala delfinovo kožo. Žal je to še vedno v fazi "V kolikor bi bil..."
@MareC;
Sem se vozil z gumoni, a ne velikokrat.
Solemarjeva "jahta" se recimo obnaša tako kot sem zapisal in tudi vleče repe tubusev po vodi.
Nazadnje spremenil SR 290, dne Sr Okt 01, 2014 11:17, skupaj popravljeno 1 krat.
In zakaj ti je prišla na misel ravno kaplica? Morda zaradi prislovične "kapljičaste" oblike?
Naj te tu razočaram in zapišem, da imajo dežne kaplje prej obliko krompirja kot "kapljičasto" obliko in tudi upora nimajo bogve kako majhnega. Vrti se tam okrog 0,5, medtem ko je za "kapljico" med 0,2 in 0,01, odvisno od oblike in razmerja med dolžino in presekom.
Tudi padalo se samo oblikuje...
Iz narave je bolje potegnit živali kot materijo, recimo sokola selca, delfina, morskega psa, lignja, ampak povsod moraš upoštevat gostoto tekočine, Re število in način obtekanja tekočine okrog objekta. Pri izpodrivnih plovilih in podmornicah se da naravo lepo aplicirat, pri gliserjih je pa totalna težava in edini pravi približek mu je nadzvočni let nekega objekta v plinu.
Naj te tu razočaram in zapišem, da imajo dežne kaplje prej obliko krompirja kot "kapljičasto" obliko in tudi upora nimajo bogve kako majhnega. Vrti se tam okrog 0,5, medtem ko je za "kapljico" med 0,2 in 0,01, odvisno od oblike in razmerja med dolžino in presekom.
Tudi padalo se samo oblikuje...
Iz narave je bolje potegnit živali kot materijo, recimo sokola selca, delfina, morskega psa, lignja, ampak povsod moraš upoštevat gostoto tekočine, Re število in način obtekanja tekočine okrog objekta. Pri izpodrivnih plovilih in podmornicah se da naravo lepo aplicirat, pri gliserjih je pa totalna težava in edini pravi približek mu je nadzvočni let nekega objekta v plinu.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 0 gostov