OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Jul 07, 2015 04:02
Še o materialih za jadra
Tole je bilo najprej namenjeno za odgovor na vprašanje, pa ugotavljam, da utegnem tudi sam to še rabiti, zato shranim semle.
Hvala za odgovor. Sem pa iskal v bazi znanja ampak nisem našel nič o jadrih le trije dokumenti so bili noter. Mi lahko samo prosim poveš kako najti dokument o jadrih(sem nov na forumu)
Hvala in lp, Igor
="debelalignja"
Pozdravljen!
Kolikor vem, se o tem - kateri material za jadra ima katere lastnosti in za kaj je dober in za kaj ne - se na forumu nismo dosti 'pogovarjali'.
Več tistih, ki o plastikah veliko vedo, bodisi ne zna bodisi ne želi o tem dosti pisati; druge, ki bi, pa tisti ki ne bi, zezajo, tako da o tem doslej nismo prav veliko pisali, pa še tisto kar kdo je, so velikokrat le namigi o čem posebnem, recimo zakaj bi lahko prišlo do xx okvare na yy jadralski dirki, ne pa kaj preglednega za nekoga, ki šele začenja.
Zato sem jaz tedaj, ko si ti postavil vprašanje, napisal prispevek z zame zanimivimi povezavami s tega področja v bazo znanja v Povezave na info o materialih za jadra.
Razni materiali, tehnologije, malo o lastnostih, omejitvah - in cenahŽe v enem prispevku više je namig, da so tkana jadra praviloma prožnejša od laminiranih (med seboj lepljene plasti) in tako praviloma z manj škode prenesejo preobremenitev, a zaradi prožnosti slabše drže obliko in so zato lahko manj učinkovita pri običajnih obremenitvah. Laminirana jadra pa praviloma držijo obliko bolje - vse do trenutka, ko preobremenjeno jadro delaminira (med seboj zlepljene plasti se ločijo). Če/ko pride do tega, postane tako jadro (za kakovostno jadranje) neuporabno. In če - oziroma ko - pride do tega, da zaradi česarkoli (naglosti spremembe vremena, nepozornosti skperja ali preslabe izurjenosti posadke...) ne uspejo pravočasno zamenjati tega jadra z viharnim, do usodne preobremenitve, za kakršno to jadro ni bilo projektirano, pride. To je eden od razlogov, da je pričakovana življenska doba jader te vrste za zdj krajša od pričakovane le krojenih in šivanih.
Drugi trik - kar zadeva trajnost laminiranih - je verjetno v trdnosti, prožnosti... lepila oziroma lepljenega spoja (med plastmi) in v tem, kaj se (kemijsko) dogaja s tem spojem skozi čas (kisik, ozon; vlaga in UV; izpostavljenost žveplovi kislini ('kisli dež' je sicer manj izrazit, a še nekaj žveplovih primesi zgori v raznih gorivih). In tu so morda v rabi tako novi materiali, da lahko sploh še niti ni izkušenj (ali vsj ne objavljenih, dokumentiranih) s trajnostjo.
Tako so potovalna jadra najbrž največkrat iz Dacron-a, ki je razmeroma poceni, a so lahko iz njega vseeno zelo zelo dobra jadra, dirkalna pa so pogosto laminirana in iz dražjih materialov in lahko zelo učinkovita, a za zdaj razmeroma draga; in pri laminiranih se zlahka zgodi, da že na prvi dirki pride do resne preobemenitve, po kateri je jadro treba zavreči, ker postane oblika nič vredna, oziroma ničemur pametnemu podobna.
Mimogrede, podobno velja za plezalne vrvi za v gore - po enem resnem padcu je vrv treba zamenjati z novo, sicer tvegaš smrt padlega - po eni informaciji, ki je bila logična in matematično/fizikalno konistentna - za katero doslej nisem našel nobene potrditve na internetu, lahko tudi, če se vrv ne pretrga, ampak zaradi bičevega efekta (kot če počiš z bičem) v vrvi na padlega plezalca, ker se pri padcu (domnevno) spremenijo dinamične lastnosti vrvi.
Spet pa (še) nisem uspel najti nič objavljenega o testiranju in meritvah (fizikalnih in tudi kemijskih), kaj se zgodi z vrvjo, ko pride do takega padca. Ne vem, ali je to zato, ker takega testiranja nihče ni opravil (še manj opravljal), ali zato, ker so rezultati takega testirnja v kaki organizaciji (vojaška, poslovna skrivnost, ali pa gnjavaža z 'intelektualno lastnino) zaupni in tako nedostopni.
Največ kakovostnega objavljenega doslej najdem med amaterji s profesionalnim znanjem, kar v zvezi z trdnostjo, elastičnostjo in trajnostjo niti pri preobremenitvah pomeni alpiniste in jamarje (vrvi) in ameriško vojsko (kar je 'declassified', je tam 'public domain', ker je javnost to že plačala z davki), kar zadeva navtične, kolikor pomnim, predvsem privezne vrvi. Podobnega gradiva o navtičnih vrveh (razen to od vojske) sicer doslej nisem uspel najti.
Verjetno bo to nekoč prestavljeno in urejeno v temi o vrveh in materialih zanje, ali pa morda v temi o nitih in njihovih lastnostih, in zaradi katerih od njih katere vrste niti izbiramo za kaj (jadra, vrvi, oblačila, armature v kompozitnih plastikah...)
V temi o materilih je že od prej prej nekaj prispevkov s povezavami na info o plastičnih materialih v splošnem in o njihovih uporabah v navtiki.
Tako je nylon lahko nit ali material za prožna ohišja, poliester tudi nit ali material, ki z vlakni (največkrat steklo, lahko pa tudi ogljikova vlakna, kevlar in tako naprej) tvorijo ladijske trupe in razne druge toge dele in tako naprej.
Plastik raznih kemij je fenomenalno veliko in znotraj ene kemije je še malo vesolje različic, potem pa še različni izdelovalci in njihove posebnosti, pa zaščitena tržna imena... Ne poznam nikogar, ki bi tu vsaj približno poznal vse (in se doslej nisem dosti pogovarjal z jadrarji - tudi za jadra za klub (recimo 20 kompletov) so se doslej večinoma drugi).
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
