Imeli smo eno debato na bark, porabe na prepluto miljo itd...
Ker rad stvari analiziram sem odprl to temo.
Debata je bila generalno gledano med
-deplasmanci razne pasare, delphia ip...
-poldeplasmanci galeb, šibenik, za moje pojme tudi merry fisherji, ker imajo gredelj...
-gliserji skoraj vse ostalo
Najbolj me je presenetil en zapis človeka, ki ima sedaj izpodrivno Delphio, prej pa je imel gliser. Oboje okoli 10m, teže verjetno podobne. Zanimiv mi je bil podatek, da ima deplasmansko plovilo le malo nižjo porabo na prepluto miljo, kot gliser s 6x močnejšimi motorji. Dobro, v procentih kar nekaj, a vendarle ne pol.
Sam kar ne morem verjeti in sklepam, da gre za porabo pri potovalni hitrosti, ki jo navaja proizvajalec, ki pa je kak vozel več, kot je realna deplasmanska voznja. Kar imam jaz izkusenj, sicer z manjsimi deplasmanci porine barko relativno malo moči do potovalke. Par procentov vecja hitrost pa zahteva desetine procentov moči več.
Zanima me vpliv teže na porabo, predvsem za deplasmansko plovilo, za gliser mi je jasno, da vpliva zelo. Kako je z deplasmanci. Recimo deplasman narejen iz jekla je 2x težji od plastike. Nekateri imajo jeklen gredelj, nekateri celo svinec...
Razlika v porabi goriva med različnimi trupi
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Razlika v porabi goriva med različnimi trupi
Ne sodi me, dokler me ne spoznaš, ne podcenjuj me, dokler mi ne postaviš izziva in ne govori o meni, dokler ne govoriš z mano!
-
NOVI FOSIL
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Tudi pri deplasmanskih je masa enako pomembna kot pri gliserjih. Večja masa, globji ugrez...
Deplasmanska barka v vsakem primeru specifično na prevoženo pot porabi manj energije od gliserja, ampak:
- primerjat moraš enake izkoristke pogona. (Ne morebiti slipa, temveč izkoristke.)
- primerjat moraš podobno hidrodinamično usklajenost barke glede na režim plovbe.
- primerjat moraš enako težki plovili.
9m deplasmanska barka je navadno bistveno težja od 9 m gliserja in ne glede na enako dolžino je lahko poraba enaka ali celo večja od gliserjeve.
Te primerjave so relativno enostavne in natančne, a najbrže preveč utrujajoče za poslovneže, ki si take zadeve lahko privoščijo in posledično v debatah, po navtičnih trgovinah in predvsem po forumih bliska in grmi od megle.
Za večjo porabo je pri izpodrivni barki velikokrat kriva kombinacija močnega motorja in neznanja krmarja. Če ima barka 80 konjev, za njeno lastno hitrost jih je pa dovolj 15, potem jo je treba peljat z 15 ali manj konji ne glede na višek motorjeve moči. Vse kar je več je le toplogredni prispevek.
@NF,
Tu sva enakega mnenja!
Deplasmanska barka v vsakem primeru specifično na prevoženo pot porabi manj energije od gliserja, ampak:
- primerjat moraš enake izkoristke pogona. (Ne morebiti slipa, temveč izkoristke.)
- primerjat moraš podobno hidrodinamično usklajenost barke glede na režim plovbe.
- primerjat moraš enako težki plovili.
9m deplasmanska barka je navadno bistveno težja od 9 m gliserja in ne glede na enako dolžino je lahko poraba enaka ali celo večja od gliserjeve.
Te primerjave so relativno enostavne in natančne, a najbrže preveč utrujajoče za poslovneže, ki si take zadeve lahko privoščijo in posledično v debatah, po navtičnih trgovinah in predvsem po forumih bliska in grmi od megle.
Za večjo porabo je pri izpodrivni barki velikokrat kriva kombinacija močnega motorja in neznanja krmarja. Če ima barka 80 konjev, za njeno lastno hitrost jih je pa dovolj 15, potem jo je treba peljat z 15 ali manj konji ne glede na višek motorjeve moči. Vse kar je več je le toplogredni prispevek.
@NF,
Tu sva enakega mnenja!
Osebno mislim, da so poldeplasmance naredili zato ker se deplasmanci dobro obnašajo v težkem morju, želeli pa so malo hitreje priti od točke A do točke B. Sama poraba goriva, ki igra vedno večjo vlogo danes v Evropi na določenih nič ne pomeni zaradi nizkih cen derivatov.
Najbolj efektiven trup bi bil deplasmanski, dolg 12-15m, sirine kak meter,lahek, s 5KM bi ga pognal na 14-15vozlov, pri porabi 1.5l/h.
Najbolj efektiven trup bi bil deplasmanski, dolg 12-15m, sirine kak meter,lahek, s 5KM bi ga pognal na 14-15vozlov, pri porabi 1.5l/h.
Nazadnje spremenil kocka, dne Sr Avg 10, 2016 22:24, skupaj popravljeno 2 krat.
kocka napisal/-a:Osebno mislim, da so poldeplasmance naredili zato ker se deplasmanci dobro obnašajo v težkem morju, želeli pa so malo hitreje priti od točke A do točke B.
Kocka, a si kdaj plul s pasaro od 5 ali 6 metrov po pol metrskem valu? Če je to dobro obnašanje v težkem morju, potem sem jaz bicikel!
Pasara je odlične trup za smešno nizko porabo energije. Masa plovila seveda ima vpliv, vendar zelo zelo zelo zelo mali! V kolegov Greben 600 smo dodali 450 kg v kolombo, da se je malo bolj pošteno vkopal, pa nikakor ne moremo izmeriti razlike porabe... Ima še kar enako povprečje. Motor je kompletno na novo zloženi Torpedo, kopija VP MD2. Razlika zagotovo obstaja, vendar je verjetno v rangu nekaj %, ki pa seveda niso merljivi. Potovalka je nekje na 5.5 kn.
Jap, pasara je grozna! Enako tudi guc, batana na srečo pa ni nikomur prišlo na misel, da bi to rabil za kaj drugega kot za osti...
Tudi jadrnica z ostrim premcem ni neka sreča, rešuje jo ogromna kobilica, poleg tega izjemno nizko težišče zaradi mase v kobilici in pa vsi jadralci vedo da v malo slabšem morju samo z motorjem ne gre ravno dobro... Takrat frajerji odrolajo malo rjuhic in barka dobi ogromen stabilizator, še dodatno vkoplje premec in potem res šiba precej stabilno po morju.
Realno pa je tako, da kakršenkoli trup je, je pri deplasmanskem načinu plovbe zelo nestabilen in bruhanje posadke je kar neizbežno.
Barke z močnejšim motorjem dodajo malo gasa, zaradi hitrosti pride do fine inercije, poleg tega pa se trup zadadi kota obnaša precej drugače. Dokler barka ne dvigne premca ali pa zaglisira, je vsaka zelo nestabilna, pa tudi moker kot miš si na njej.
Tudi jadrnica z ostrim premcem ni neka sreča, rešuje jo ogromna kobilica, poleg tega izjemno nizko težišče zaradi mase v kobilici in pa vsi jadralci vedo da v malo slabšem morju samo z motorjem ne gre ravno dobro... Takrat frajerji odrolajo malo rjuhic in barka dobi ogromen stabilizator, še dodatno vkoplje premec in potem res šiba precej stabilno po morju.
Realno pa je tako, da kakršenkoli trup je, je pri deplasmanskem načinu plovbe zelo nestabilen in bruhanje posadke je kar neizbežno.
Barke z močnejšim motorjem dodajo malo gasa, zaradi hitrosti pride do fine inercije, poleg tega pa se trup zadadi kota obnaša precej drugače. Dokler barka ne dvigne premca ali pa zaglisira, je vsaka zelo nestabilna, pa tudi moker kot miš si na njej.Aja še glede porabe iz prve roke, kot je napisal Kr en.
Gliser, 9 m, nekje 3.5 tone popolnoma suh, bencinec (karburator), Z noga.
Poraba na 6 vozlih 1.2 do 1.3 l/NM
na glisiranju med 22 in 26 vozlih popolnoma enaka 2.1 do 2.4 l/NM
Če bi bil MPI motor, bi bilo na 6 vozlih zagotovo samo 1 l/NM, pri glisiranju pa enako oziroma nemerljivo manj...
Gliser, 9 m, nekje 3.5 tone popolnoma suh, bencinec (karburator), Z noga.
Poraba na 6 vozlih 1.2 do 1.3 l/NM
na glisiranju med 22 in 26 vozlih popolnoma enaka 2.1 do 2.4 l/NM
Če bi bil MPI motor, bi bilo na 6 vozlih zagotovo samo 1 l/NM, pri glisiranju pa enako oziroma nemerljivo manj...
Mislim da tu govorimo o plovilih "ljudskih" dimenzij, tanker je pomoje popolnoma druga kategorija. Razlika med ugrezom praznega in polnega je velika in s tem je logično da se bo to precej poznalo na porabi.
Pri primeru, ki ga navaja admin je šlo za 450kg razlike, ki verjetno nima bistvenega vpliva na hidrodinamiko barke.
Pri primeru, ki ga navaja admin je šlo za 450kg razlike, ki verjetno nima bistvenega vpliva na hidrodinamiko barke.
Velikost je pri izppodrivnih pomembna le zaradi večje nosilnosti in višje lastne hitrosti plovila. Kar se tiče porabe je kajak matematično povsem primerljiv z tankerjem in celo gibanje dovolj majhnih žuželk po zraku (ki je tudi tekočina) se lahko matematično primerja z tankerjem. Vpliva tudi večji volumen glede na omočeno površino, zato je večji varčnejši.
Če odšteješ izkoristek pogona, potem sorazmerna sprememba mase tankerja ali kajaka povsem enako vpliva na porabo.
Še drugače;
Izpodrivnež lahko ekonomično pluje le dokler se dolžina vala ne potegne do krme. Potrebna moč je seveda odvisna od hidrodinamične oblike, ki mora delati čim manjši val. Povečana masa recipročno veča izpodrivni val in z tem potrebo po energiji za premikanje. Teh 450 ali kolikor že je kilogramov se pozna za toliko, kolikor višji je zaradi tega krmni val, ali recimo ugrez.
Če masa ne bi bila bisvtenega pomena za porabljeno moč, potem dirkalne jadrnice ne bi bille sodobneje grajene od bolidov F1.
Če odšteješ izkoristek pogona, potem sorazmerna sprememba mase tankerja ali kajaka povsem enako vpliva na porabo.
Še drugače;
Izpodrivnež lahko ekonomično pluje le dokler se dolžina vala ne potegne do krme. Potrebna moč je seveda odvisna od hidrodinamične oblike, ki mora delati čim manjši val. Povečana masa recipročno veča izpodrivni val in z tem potrebo po energiji za premikanje. Teh 450 ali kolikor že je kilogramov se pozna za toliko, kolikor višji je zaradi tega krmni val, ali recimo ugrez.
Če masa ne bi bila bisvtenega pomena za porabljeno moč, potem dirkalne jadrnice ne bi bille sodobneje grajene od bolidov F1.
Supertankerji imajo naloženi 7.5x večji izpodriv kot prazni. Verjetno če bi na eno pasaro mase X naložil še 6.5X bi bila razlika v porabi očitna. Nisem pa siguren da bi bila pri valu tako velika razlika.
Tudi ko nas je na čolnu 4 ali 9 je pri 5 vozlih višina vala ki ga naredimo pribl. enaka. Ravno tako tudi pri glisiranju ni velike razlike v valu.
Tudi ko nas je na čolnu 4 ali 9 je pri 5 vozlih višina vala ki ga naredimo pribl. enaka. Ravno tako tudi pri glisiranju ni velike razlike v valu.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti