poliester inekcija

[pešekan]

Tole sem zasledil na nekem tujem forumu o barkah. Ali kdo ve za kaj se gre in če lahko malo razloži.

[goahead]

Tole je po mojem injeciranje praznih poroznih mest na barki. Podobno kot injeciranje v gradbeništvu.....tu imam več izkušenj.

[Marjan Tomki]

Daj prosim povezavo na tisti prispevek na tistem forumu

Po iskanju po sliki mi ga google ne najde, brez tega pa je mogoče preveč reči samo iz slike ugibati narobe.

Samo po sliki bi domneval, da je razpadla pena (polnilo, ki naj bi skrbelo za zapolnitev votlih prostorov za ohranitev plovnosti pri poškodbi) in jo kdo poskuša brez odpiranja nadomestiti s čim drugim, ampak za to drugo bi domneval, da bo zaželeno, da bo tudi pena.

To pa bi pomenilo, da tist tam ne bo vbrizgaval poliestra ampak nekaj drugega.

[pešekan]

Ne najdem povezave.

[Dimen]

http://epoxyworks.com/index.php/tag/spring-1998/

[Marjan Tomki]

Potem ostanemo pri ugibanju (zgoraj).

Če je to nadomeščanje kake prejšnje 'pene', bi bilo vbrizganje kakega zaprtoceličnega ekvivalenta purpena...

Jaz bi bil močno skeptičen do takega postopka. Reč na sliki je videti del notranjega ogrodja barke, ki skrbi za togost lupine. Vrtanje vrste lukenj na vrhu tistega profila (in morda vseh profilov te vrste na tisti barki) bi po mojem ne vplivalo ugodno na trdnost tega dela konstrukcije.

Stekloplastika ima natezno trdnost zaradi steklenih niti v njej, tu pa narediš serijo lukenj, ki te niti prekinejo podobno kot pri luknjicah a trganje listov na roli 'toaletnega papirja'. Tudi, ko prostor v profilu zapolniš s peno, nisi z ničemer nadomestil teh niti.



Po sliki sodeč je tretjina niti v ravnini vzdolž profila pretrgana z izvrtinami. Ima kdo kak SW za simulacijo obremenitev na plovilu, da bi mu dal malo preračunati, kaj to pomeni (predvsem za dinamične obremenitve)?

Se lahko zanemari ali ne?

[SR 290]

Nobena Pu pena se ne prime dobro poliester laminata. Obratno gre, ker smola zleze v pore.

Za tvoj primer bi kontaktiral Kemisplus in jim razložil problem. Verjetno ti bodo predlagali enega od metilmetakrilatov.

[damjanr]

MT spet lupaš gluposti...
Za tako vrsto popravil je primerna 2K epoksidna pena, saj ima zaprto celico, ekspandira nekje na 5x, teža cca 170 kg/m3. Sikomin ova je prav za navtiko. S tako peno se polnijo listi krmil, kraki veternih elektrarn, kompozitna krmila za barke... Sam jo uporabljam pri izdelavi karbonskih pušk za PL.
V konkretnem primeru bi bile dve luknji čisto dosti za vbrizganje, ter izcejanje viška pri ekspandiranju.

Stekloplastika ima natezno trdnost zaradi steklenih niti v njej

Stekloplastika nima nobene uporabne natezne trdnosti. Za to se uporablja karbon, ki ima pri istem preseku cca 7x večjo natezno trdnost kot jeklo.

Tudi, ko prostor v profilu zapolniš s peno, nisi z ničemer nadomestil teh niti.

Lukenj je absolutno preveč, se strinjam, vendar ko prostor zapolniš, si naredil sendvič konstrukcijo.

V Samson Kamnik se dobi to peno pod imenom Solida.
Evo tolko na kratko, l.p.

[SR 290]

Stekloplastika nima nobene uporabne natezne trdnosti. Za to se uporablja karbon, ki ima pri istem preseku cca 7x večjo natezno trdnost kot jeklo.

Zanimiva informacija. Doslej sem bil mnenja, da je to trdnostna razlika glede na maso ob upoštevanju, da je na eni strani karbon iz avtoclava, na drugi pa navadno konstrukcijsko jeklo.
Jeklen bajonet iz vzmetnega jekla premera 10 mm prenese zelo podobno deformacijo kot karbonski bajonet enakega premera izdelan v tlačni avtoclave, ampak jeklen je zanesljivejši, ker elastični deformaciji sledi plastična, karbonski pa porušitev.

Tudi to, da stekloplastika ne prenese nobene uporabne natezne napetosti mi je nova infomacija. Kaj torej drži skupaj jadralna letala, plovila, vetrne elektrarne...? Precej dirkalnih gliserjev je iz stekla z malce kevlarja in nič karbona...
Laminat iz multiaksialnega S stekla je ob debelinah stene nad 5 mm skoraj primerljiv z laminatom iz karbonskega keperja. Razlika je v trdoti, v porušitveni trdnosti je pa minimalna.


p.s.
Solida je PU pena in stekloplastike se ne prime dobro, še posebej je problematična stena na epoksidni osnovi!

PU pena se ne uporablja kot konstrukcijsko polnilo v ladjedelništvu, vsaj tam ne kjer dajo kaj nase. V ta namen se uporabljajo:
- balsa
- pluta
- pvc pena
- razne ekspandirane steklene tkanine kor Soric...
- pet pena.
Vse to se uporablja tudi pri vetrnih elekrtarnah, PU pena pa ne, ker se pod obremenitvami sčasoma sesuje v prah! Svoj čas so jo uporabljali, a klikor vem je nihče več ne povoha.

R&G resnično nudi penjen epoksi, ki pa se zelo malo zapeni in je namenjen za težje sendviče, za taka zalivanja pa dvomim, da je uporaben.

V tvojem zadnjem postu je preveč napačnih trditev, da bi lahko MTju dejal, da lupa gluposti!

[damjanr]

Vijakov seveda ne bi prijela, to je primerno zgolj kot polnilo. Če je nosilec gnil, bi ga jaz izrezal, pa z novim nadomestil. Samo ko vlaminiran nosilec zgnije, je problem tudi še kje drugje...

Tudi to, da stekloplastika ne prenese nobene uporabne natezne napetosti mi je nova infomacija. Kaj torej drži skupaj jadralna letala, plovila, vetrne elektrarne...? Precej dirkalnih gliserjev je iz stekla z malce kevlarja in nič karbona...

...ker je stekloplastika mnogo cenejša od karbona, in v konkretnih primerih prenese zadosti. Zakaj ni noben vrhunski jadralni model kateforije F3J, F5J, SAL...narejen iz stekloplastike?
Tudi 5 meterske krake veterne elektrarne sem že delal, oz sodeloval pri projektu. Ugani kaj se je laminiralo in kaj je polnilo.
Zakaj SI2 niso gradili iz stekloplasrike?

Solida ni dobra ker je poliuretanska, ta pa ni primerna za mokro zapiranje. Saj sem napisal, za navtiko je Sikomin.

Za to pacanje je včasih dober tudi Mitopur E20 ali E45, enokomponentno poliuretansko lepilo, ki ekspandira, aktivira ga pa vlaga. Da presenetljivo dobre rezultate.

Tolko na kratko, seveda o teh stvareh tudi ti veš dosti, pa se mi sedaj ne ljubi na x straneh debatirat, kaj je boljše. Tip sprašije konkretno pa sem odgovoril konkretno. MT pa teorizira. Toliko o tem iz moje strani.
Rabim en nasvet za prop. Lahko na zs?

[AEgir]

Not deva epoxy, ne pene.

http://epoxyworks.com/index.php/stringe ... ass-boats/

Drill a pattern of 3/16″ diameter holes over the rotted area. Space the holes 1″ or less from center to center in all directions. Drill each hole deep enough to pass through the rot, just into solid wood.

Dry the area thoroughly. If necessary, use heat guns or fans to accelerate drying.

Inject or pour resin/hardener mixture into the holes while the core is warm. Epoxy will be warmed by the core. It will become thinner and penetrate more deeply into the exposed end grain. 206 Slow Hardener should penetrate more deeply than 205 Hardener before it begins to gel.

Continue to add epoxy to the holes until the wood can no longer absorb more.

Fill remaining voids with thickened epoxy after the injected epoxy reaches its initial cure, if necessary. Use an epoxy/low-density filler mixture for cosmetic fairing of the surface.

[SR 290]

@damjanr;

F5B, F5J, F5D, F3F, F3J in F3B modeli imajo krila izključno zaradi trdote, da so dovolj toga in ne zaflatrajo, trup je pa iz karbona, da je tudi ob tanjšem premeru dovolj tog. Ne tu mešat trdoto in trdnost materiala! Če ne verjameš vprašaj raktivca na onem Fxx forumu! Tisti super ptujski F5J model, ki ga je narisal Samo je v bistvu modificiran njegov model in ga je že velikokrat glava bolela od epoksija, ima veliko izkušenj z temi materiali in temi aplikacijami...

V modelarstvu nastopajo drugačne rezmere kotpri pravih letalih ali čolnih, ker ima model izjemno tanko lupino katere stena ima zanemarljiv vztrajnostni moment, debelejši laminati pravih plovil ali letal pa imajo dovolj debelo steno lupine, da zaradi večjega vztrajnostnega momenta stene tudi steklo precej dobro parira karbonu. Dirkalni gliser dolžine 12 ali 15 m, ki stane nad 2 mio evrov ni iz stekla zaradi nižje cene, temveč zaradi elastičnosti! Ni vedno tako, ampak veliko jih je steklenih, da zaradi elastičnosti lupine zmanjšajo napetosti v konicah sil.

Noben Mitopur se ne prime laminata! Nikakor ga ne tiščat v longerone, ker tudi trd ni dovolj. Za longerone je primeren pvc z maso nad 80 kg/m3, pet z maso nad 100 kg/m, balsa ali les.

[damjanr]

Ko mi je začelo škripat dno na mojem čolnu Elan 450 F sem med dno in šper, ki je zlaminiran kot ojačitev iz spodnje strani, stisnil Mitopur in je ratalo odlično.

[SR 290]

Jaz sem pa vstran vrgel nekaj majhnih izdelkov, pri katerih sem po Baltazarjevo izumil laminat v katerega špricneš mitopur. Ob prvi obremenitvi je nastal mehur na površini laminata.

[Marjan Tomki]

Bil dvojnik naslednje objave; prvi odstranjen.