Jaz sem zelo malo na netu in tudi na morjeplovcu (ne nosim s sabo nič, s čimer bi mobilno hodil na net) in zato bom temeljiteje odgovoril, ko bom naslednjič dalj časa gor (kar lahko da bo šele čez nekaj dni ali tudi dlje - zdajle pa vsak hip odhajam).
Kaj in zakaj - kolikor o tem vem - verjetno pride v BZ; bilo bi dobro tudi, če bi moderator tu ta del o galvaniki odcepil iz teme o določenem suzukiju v kako novo temo (jaz bi sam, a tu nimam potrebnih pravic).
Tu je precej dejavnikov, ki so komu, ki se s tem ukvarja, samoumevni, komu ki se ne (in ga ne zanima) pa 'španska vas'.
Problem je, ko bi bilo treba, da se sporazumeta, ker v bistvu govorita različne jezike. Strokovnjak je često mnenja, da njemu samoumevnih reči nima smisla razlagati (in kakšni težijo, če njim samoumevne reči kdo razlaga), nekateri laiki pa so mnenja, da jih kdo 'zajebava' z nepotrebnim kompliciranjem (saj po njihovem te reči morajo biti bolj enostavne). Pa te reči
niso enostavne. Marsikdaj lahko marsikaj zanemarimo, kar pa je v drugačnih okoliščinah brezpogojno treba upoštevati (lahko pa v tistih okoliščinah zanemarimo kaj drugega).
Kratko (a upam še razumljivo) in po spominu (in preden sem pregledal povezave, ki si jih dal - nameravam jih pa):
- vsi galvanski pojavi so elektrokemijski (in Michael Faraday je bil za oboje legenda, tako za kemijo kot za elektriko)
- da do galvanskih pojavov pride, morata biti obe snovi - elektrodi - v istem elektrolitu (po katerem se morejo gibati ioni od ene do do druge elektrode)
- da do galvanskih pojavov pride, morata biti obe snovi - elektrodi - tudi v stiku, po katerem lahko tečejo elektroni. Ta stik je lahko prost (kemijski pojavi poganjajo tok) ali gnan (z drugim virom napetosti in toka, recimo polnjenje akumulatorja z alternatorjem itn.) (in sedanji uradni termini so lahko drugačni od 'prost' in 'gnan')
- na stiku vsake elektrode z elektrolitom poteka kemijska reakcija: na eni 'oksidacija' (v smislu oddajanje elektonov, na drugi 'redukcija' (v smislu sprejemanje elektronov).
- če ni električne povezave preko prevodne snovi (bodisi žice, če je galvanski pojav zaželjen, bodisi električnega stika, ko in kjer je del iz ene snovi privit na del iz druge snovi), ta kemijska reakcija poteka, dokler ne nastane razlika v napetosti, ki je enaka 'elektrodni razliki potenciala' in se reakcija 'ustavi v ravnovesju'. V tem primeru temu ne rečemo elektrokemijski pojav (in tudi ni galvanskih pojavov v običajnem pomenu tega izraza)
- elektrodni potencial oziroma razlika v elektrodnem potencialu med dvema snovema zdaj rečejo tisti lastnosti, ki je kriva za določeno napetost na električnem stiku (tistem izven elektrolita) teh dveh različnih snovi
- Vse kemijske reakcije, ki se jih trenutno spomnim, so ravnotežne - potekajo v obe smeri hkrati in potekajo v eno smer izraziteje, če/ko recimo dovajaš ali odvzemaš energijo, dodajaš ali odvzemaš kako snov in podobno. Tako (je) tehnolog kemik gleda(l, ko sem hodil na ta faks) tudi na polnjenje (višek napetosti premakne ravnotežje kemijske reakcije, da poteka v eno smer) in praznenje (premakne celo reč v drugo smer) akumulatorja (in podobno pri drugih reakcijah: hidroliza, termoliza, elektroliza, galvaniziranje in tako naprej).
Te stvari (tako poskusi na vajah kot razlage, kako si izide poskusov razlagajo in na kakšen način se da njih izide tudi količinsko predvidevati - tj.
tako praksa kot teorija) so po nekaj vadbe podobno samoumevne, kot množenje in poštevanka (nekoč, zdaj ne vem, če ima 'smart telefon generacija' še tovrstno urjenje) za otroke po nekaj prvih razredih osnovne šole.
Mnogih ostalih to ni zanimalo in so bodisi šli na šole, kjer te snovi niso obravnavali, ali pa nezanimivi del znanja uspešno pozabili. Za te zna ta plat biti tako nezanimiva kot v začetku težje razumljiva.
'Ratalo' je več, kot sem nameraval, pa je še vedno je le površno in nepopolno, a pred odhodom vseeno odpošljem.
Opomba:
Kemija - veda o snoveh, njihovih lastnostih in spremembah iz snovi ene v drugo - ima seveda tudi fizikalne osnove.
In obratno: fizika - veda o naravnih (in tehničnih...) pojavih, v katerih se snovi ne spreminjajo iz ene v drugo - pade iz te opredelitve o spremembah snovi iz ene v drugo v hipu, ko se začneš ukvarjati z dogodki in lastnostmi dovolj majhnih delcev, saj vsaka sprememba števila protonov v jedru atoma pomeni spremembo iz enega elementa v drugega - in potem včasih kemiki trdijo, da je to po definiciji jedrska kemija in ne jedrska fizika
.
Kolikor se trenutno ve (oziroma kolikor jaz vem o tem) se verjame, da snovi od vodika (H) v helij (He) in naprej nekje do ogljika (C) potekajo v zvezdah. Za nastanek ostalih vrst jeder atomov se domneva, da nastanejo v eksplozijah sonc, tako imenovanih novah in supernovah. O tem govorijo, pišejo in razmišljajo astrofiziki - in ne vem, ali jih tu kdo gnjavi, da so po zgornji definiciji o spremembi snovi iz ene v drugo astrokemiki.
Meje med kemijo in fiziko so dogovorne in se torej s časom - in odvisno od konteksta (o čem razpravljamo) - spreminjajo.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...