Jadranje v nevihti - Taktika! Kaj je možno in kaj ne?
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Z dolžino in težo barke MALO pridobivaš na stabilnosti,ko pa morje znor...je vse prelahko in premajhno.Ko se trajekti ustavijo je kr ornk vetra.Ni pa tko da bi reku z 10 m jadrnico ne upam ven,z 11 bi šel pa komot.Vidim optimiste k so 2 m dolgi včasih po ornk vetru recimo 15 vozlov trenirat pa tud bolj piha včas.Alesio je lani imel 6,7 m jadrnico pa je plul v 3 m vala..sicer zelo težko sam je prkopal nekak..Ni vse mašina veš,tud mašinist mora bit taprav..
Marchi, kapo dol - sam furat v takem je kar zalogaj.
Z jadri ni šlo ker nisi imel nič floka/genove, verjamem pa da jo sam tudi težje kontrolirano spustiš. Prednje jadro v orco in bok da večino sile v smer plovbe, glavno večinoma doda bočno komponento. Samo z glavnim pa zelo težko jadraš, še posebaj z skrajšanim jadrom in preveč vetra, ker dobiš večinoma samo zanos.
Z jadri ni šlo ker nisi imel nič floka/genove, verjamem pa da jo sam tudi težje kontrolirano spustiš. Prednje jadro v orco in bok da večino sile v smer plovbe, glavno večinoma doda bočno komponento. Samo z glavnim pa zelo težko jadraš, še posebaj z skrajšanim jadrom in preveč vetra, ker dobiš večinoma samo zanos.
@plima
7-8m je že konkretna barka, tako da nisi nič kaj dosti hendikepiran v nevihti.
Seveda jadrnica s težko kobilico, ne kakšne športne (glisirajoče) izvedbe.
Recimo novejši cruserji nad 10m imajo precej višji trup (zaradi komoditete znotraj), kot so ga imele podobne jadrnice pred leti. Višji trup pa pomeni večjo oviro v težkem morju. Bolje, da se morje zlije čez barko, kot da vso energijo usmeri v trup.
@lure
Prav to, kar praviš, je problem. Samo z glavnim jadrom v ostrejši kot ne gre.
V normalnih razmerah a močnejšem vetru, si za kontrolirano odvijanje genove pomagam kar s prostim vinčem. V nevihti pa bi bila dobrodošla pomoč še enega člana. In evo, tudi ti si na listi kandidatov
7-8m je že konkretna barka, tako da nisi nič kaj dosti hendikepiran v nevihti.
Seveda jadrnica s težko kobilico, ne kakšne športne (glisirajoče) izvedbe.
Recimo novejši cruserji nad 10m imajo precej višji trup (zaradi komoditete znotraj), kot so ga imele podobne jadrnice pred leti. Višji trup pa pomeni večjo oviro v težkem morju. Bolje, da se morje zlije čez barko, kot da vso energijo usmeri v trup.
@lure
Prav to, kar praviš, je problem. Samo z glavnim jadrom v ostrejši kot ne gre.
V normalnih razmerah a močnejšem vetru, si za kontrolirano odvijanje genove pomagam kar s prostim vinčem. V nevihti pa bi bila dobrodošla pomoč še enega člana. In evo, tudi ti si na listi kandidatov
plima napisal/-a:Kapo dol, ste majstri. Vaše barke so zihar 10+ metrov. Kako pa se ob takem vremenu obnašajo manjše barke pod 10m (recimo 7-8m).
Kot je že nekdo napisal je vse odvisno od tipa barke. Z nekim lahkim regatnikom si ne predstavljam kako bi zgledalo... Prej sem imel 7,5m dolgo regatno barko težko eno dobro tono. Me je enkrat uhvatila burja in dejansko je bil na koncu kar matranje vse skupaj (cca 20-25 vozlov burje). Z sedanjo barko, ki je starejša gospa delana "na ornh" in velika slabih 9m in težka 4 tone pa se pri takem vetru jadranje šele dobro začne
V 45-50 vozlih si z prejšno barko niti ne morem predstavljat kako bi zgledalo.....
Veter v laseh, travarca v zobeh
Dobro je poznati omejitve podobnih bark in njenih zmožnosti. Jaz sem to spoznal na terenu, lahko pa bi to prebral iz kavča. Tale konkreten polarni diagram je za Bavario 36 ampak pri močnem vetru so razlike med firmami in modeli zanemarljive.
Tu je dokaz, da sem rinil v nemogoče.
Torej pri vetru 20 vozlov in kotom jadranja 40° v veter, je pričakovana ali optimalna hitrost barke 6,5 vozla,
pri 50 vozlih vetra je pod 90° na veter sploh nemogoče jadrat. Šele pri 120° je hitrost uporabne 4 vozle.
Po pregledu polarnih diagramov večine znamk jadrnic cca 36 feet, velja zgornje razmerje performans 20/50 vozli enako za vse. Pri boljših se pokažejo razlike v šibkjših vetrovih. Pri 40 ali 50 vozlih, pa je vse isti šmorn. Jadranje z vetrom je edino, kar pride v poštev! Temu dejstvu je potrebno prilagoditi taktiko jadranja/motoriranja v neurju.
Tu je dokaz, da sem rinil v nemogoče.
Torej pri vetru 20 vozlov in kotom jadranja 40° v veter, je pričakovana ali optimalna hitrost barke 6,5 vozla,
pri 50 vozlih vetra je pod 90° na veter sploh nemogoče jadrat. Šele pri 120° je hitrost uporabne 4 vozle.
Po pregledu polarnih diagramov večine znamk jadrnic cca 36 feet, velja zgornje razmerje performans 20/50 vozli enako za vse. Pri boljših se pokažejo razlike v šibkjših vetrovih. Pri 40 ali 50 vozlih, pa je vse isti šmorn. Jadranje z vetrom je edino, kar pride v poštev! Temu dejstvu je potrebno prilagoditi taktiko jadranja/motoriranja v neurju.
Nazadnje spremenil Marchi, dne So Avg 19, 2017 14:08, skupaj popravljeno 1 krat.
In še glavna ugotovitev!
Polarni diagrami kažejo, da je možno uporabno jadrati, tudi v veter, do jakosti vetra okrog 40 vozlov, potem pa se performanse drastično zmanjšajo in od 40+ naprej lahko računamo samo še na jadranje z vetrom, koti večjimi od 100°.
Seveda ne smemo zanemariti tudi vpliva morja na smer jadranja ipd., tako da z malo rezerve lahko zaključimo, da lahko jadramo v veter tja do 35 vozlov jakosti vetra (TWS).
Diagram kaže polari pri 40 in pri 45 vozlih vetra. Kaže se bistvena razlika!
Pri 40 vozlih vetra in kotu jadranja 45°, je hitrost jadrnice dobrih 5,5 vozla,
pri 45 vozlih vetra in kotu jadranja 45°, pa je hitrost jadrnice samo še 2 vozla, kar je hitrost, pri kateri je jadrnica slabo odzivna in je manevriranje v divjem morju zelo oteženo.
Ugotovitve veljajo za pravo hitrost vetra (TWS, true wind speed), navidezne hitrosti vetra so pri jadranju v veter večje, pri jadranju z vetrom pa manjše (AWS, apparent wind speed). To in še nekaj drugih podatkov je razvidno tudi iz tabele.
Polarni diagrami kažejo, da je možno uporabno jadrati, tudi v veter, do jakosti vetra okrog 40 vozlov, potem pa se performanse drastično zmanjšajo in od 40+ naprej lahko računamo samo še na jadranje z vetrom, koti večjimi od 100°.
Seveda ne smemo zanemariti tudi vpliva morja na smer jadranja ipd., tako da z malo rezerve lahko zaključimo, da lahko jadramo v veter tja do 35 vozlov jakosti vetra (TWS).
Diagram kaže polari pri 40 in pri 45 vozlih vetra. Kaže se bistvena razlika!
Pri 40 vozlih vetra in kotu jadranja 45°, je hitrost jadrnice dobrih 5,5 vozla,
pri 45 vozlih vetra in kotu jadranja 45°, pa je hitrost jadrnice samo še 2 vozla, kar je hitrost, pri kateri je jadrnica slabo odzivna in je manevriranje v divjem morju zelo oteženo.
Ugotovitve veljajo za pravo hitrost vetra (TWS, true wind speed), navidezne hitrosti vetra so pri jadranju v veter večje, pri jadranju z vetrom pa manjše (AWS, apparent wind speed). To in še nekaj drugih podatkov je razvidno tudi iz tabele.
Nazadnje spremenil Marchi, dne Če Avg 17, 2017 12:50, skupaj popravljeno 10 krat.
Fantje ne zamerit, samo jaz sem iz vse debate povzel, da jadrnica sploh ni za v veter, saj ko začne res pihat, vsi začnete motorirat
@ marchi, kaj pa Porto Busolo,( zaliv pri kampu Ulika) tu bi se lahko skril na sidro pred neurjem ?
PA ŠE ena stvar, ki je vedno stvar debate... kakšna barka je po vaše boljša za v neurje oz težko morje, tista, ki se bolj ziblje na bočni val, ali tista, ki ga občuti manj ?
@ marchi, kaj pa Porto Busolo,( zaliv pri kampu Ulika) tu bi se lahko skril na sidro pred neurjem ?
PA ŠE ena stvar, ki je vedno stvar debate... kakšna barka je po vaše boljša za v neurje oz težko morje, tista, ki se bolj ziblje na bočni val, ali tista, ki ga občuti manj ?
“There’s no point having a boat if you don’t use it!”
Tex napisal/-a:Fantje ne zamerit, samo jaz sem iz vse debate povzel, da jadrnica sploh ni za v veter, saj ko začne res pihat, vsi začnete motorirat
@ marchi, kaj pa Porto Busolo,( zaliv pri kampu Ulika) tu bi se lahko skril na sidro pred neurjem ?
PA ŠE ena stvar, ki je vedno stvar debate... kakšna barka je po vaše boljša za v neurje oz težko morje, tista, ki se bolj ziblje na bočni val, ali tista, ki ga občuti manj ?
Porto Busolo (na zgornji skici Busuja) bi bil potencialni kandidat za vsaj pribl. zavetrno sidrišče. Ne vem koliko vala pride not? Si bil kdaj tam ob nevihti? V kontekstu več kot 200km velike nevihte in vsem kar prinaša s sabo, je to en zalivček z malim rtom. Not pa nabije val 2-3m pa imaš štalo. Na radarju je bilo videt, da nevihta prihaja iz jugozahoda. Če bi bilo to res, je porto Busolo neuporaben. Potem je sicer pihnilo iz severo zahoda, tako da ne vem kako bi bilo v Busoli.
-
- Admiral
- Prispevkov: 1195
- Pridružen: Ne Avg 17, 2008 09:58
- Kraj: Ljubljana, Ribiška vasica - It.
Tex napisal/-a:Fantje ne zamerit, samo jaz sem iz vse debate povzel, da jadrnica sploh ni za v veter, saj ko začne res pihat, vsi začnete motorirat
@ marchi, kaj pa Porto Busolo,( zaliv pri kampu Ulika) tu bi se lahko skril na sidro pred neurjem ?
PA ŠE ena stvar, ki je vedno stvar debate... kakšna barka je po vaše boljša za v neurje oz težko morje, tista, ki se bolj ziblje na bočni val, ali tista, ki ga občuti manj ?
Heh, ne vsi, ne vsi... eni imamo prešvoh motorje in ne gre.
Glede skrivanja pred nevihto... šlo bi tudi čisto na koncu zaliva izliva Mirne - vendar ni najbolj prijetno vpluti tja, če ne poznaš, saj je ob cesti hudo plitko. Sicer je odprto v to smer - a plitvina pobere skoraj vse valove.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta