Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Moderatorji: moderator2, moderator
Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
OdgovorNapisal/-a SR 290 » Če Mar 15, 2018 07:32
off topic
Vnaprej se opravičujem za tole v nadaljevanju. Želel sem poslat zs, pa ne vem zakaj, a ne uspe mi.
Spoštovani g. Tepeš;
V vašem športu imate bolj ali manj uspešno določene korekcijo vremenskega faktorja za bolj pošteno skakalčevo uvrstitev. (Menim, da je korekcija preveč konzervativna in bog ima še vedno prevelik vpliv.)
Ko gledam na Googlu Vikersund in Planico, mi takoj pade v oči, da je Vikersund precej večja skakalnica od Planice, čeprav sta obe enakih dimenzij. Prvi je na bitveno nižji nadmorski višini in dobro je znano kakšen vpliv ima nadmorska višina na aerodinamične sile. Ne nazadnje moje besede potrjuje tudi lastništvo svetovnih rekordov v zadnjih desetih letih!
Če se že trudite pripravit taka pravila, da bodo tekme kar se da poštene, zakaj za vraga se ne potrudite dodat nadmorsko višino v pravilnik za dimenzioniranje skakalnic? Tehnično je to otročje enostavna zadeva, bistveno enostavnejša od vsek že obstoječih korekcij za ocenjevanje tekmovalčevega leta.
Odgovor:
SR 290
Midva se lahko strinjava, da vetrovna izravnava ne pokrije v celoti dejanskega vpliva vetra na dolžino skoka skakalca, vendar o tem, kakšen delež vpliva vetra naj se upošteva v rezultatih odločajo drugi. Delegati nacionalnih smučarskih zvez, ki so člani komiteja za skoke pri FIS so na začetku (pred 8 leti) le postopoma in z veliko "previdnosti" sprejeli predlog za uvedbo sistema zaletnih in vetrovnih izravnav. Takrat je bila sprejeta odločitev, da se potrdi faktorje, ki le delno izravnavajo vplive vetra in spremembe dolžine zaletišča. Na začetku so bili faktorji nekje pri 50 - 60 % dejanskega vpliva, pred 3 leti smo jih povišali na okrog 70 %.
Poudariti moram, da sta zaletna in vetrovna izravnava uravnoteženi, kar pomeni, da so rezultati bolj pravični, kadar žirija zaradi spremembe vetrovnih razmer spremeni oz. prilagodi dolžino zaleta.
Med delegati nacionalnih zvez in v vodstvu FIS z leti narašča zaupanje v delovanje sistema izravnav v smeri pravišnejših športnih rezultatov, a imajo večinoma še vedno pomisleke oz strah, da bi o rezultatih preveč odločala matematika in da bi se rezultati preveč razlikovali od tega, ker gledalci vidijo na skakalnicah. Moti jih, da nekdo lahko (v slabših vetrovnih razmerah) skoči npr. 10 m manj, a zaradi vetrovne izravnave dobi več točk kot njegov daljši tekmec in ga zato premaga.
Jaz osebno ob tem nimam nobenih pomislekov in zagovarjam 100 % vetrovno izravnavo, ki že zdaj močno zmanjšuje vpliv sreče pri skokih, vem pa, da bo minilo še nekaj let, da bo enakega mnenja večina ljudi, ki odločajo o pravilih pri smučarskih skokih. Uvedba laserskih črt na skakalnici in v TV grafiki, ki za gledalce nakazujejo vetrovne razmere na skakalnici, nam pri tem pomaga, a žal so te črte podnevi vidne le za TV gledalce.
Vpliv nadmorske višine iz z njo povezno gostoto zraka seveda prinese tudi razliko v aerodinamiki. Teoretično je vpliv te razlike na dolžino leta skakalca med Vikersundom in Planico okrog 8 % v korist Vikersunda. Zaradi te razlike je za doseganje enakih daljav v Vikersundu potrebno približno 4 kmh manj zaletne hitrosti kot v Planici in so posledično tudi pristajalne hitrosti nižje in s tem povezano nižje tudi sile, ki na skakalca delujejo pri pristanku.
Vendar to ni edini vpliv na dolžino poleta. Prednost Planice v stabilnem vremenu je vzgornik, ki ob normalnem sončnem vremenu v drugi polovici dopoldneva začne pihati po skakalnici navzgor, medtem ko tega letalnica v Vikersundu nima, ker je spodnji del doskočišča in iztek skakalnice v luknji. Ta vzgornik nekoliko upočasni let skakalca in izboljša kot leta in zmanjša sile pri pristanku. Ta posebnost Planice v lepem vremenu v dobršni meri zmanjša hedikep Planice, ki ga ima v primerjavi z Vikersundom zaradi gostote zraka.
Še o velikosti letalnic:
Letalnice v Oberstdorfu, Kulmu, Planici in Vikersundu so po geodetskih meritvah enakih velikosti in imajo enako višinsko razliko (135 m) med odskočno mizo in iztekom. Majhne razlike med njimi so le v naklonu doskočišča in izteka.
Ocenjevanje velikosti iz satelitskih posnetkov (google earth) ne da realnih rezultatov, ker posnetki niso narejeni pod enakim kotom za vse letalnice in tudi umestitev posnetkov v geografsko mrežo ni povsod enaka.
off topic
Vnaprej se opravičujem za tole v nadaljevanju. Želel sem poslat zs, pa ne vem zakaj, a ne uspe mi.
Spoštovani g. Tepeš;
V vašem športu imate bolj ali manj uspešno določene korekcijo vremenskega faktorja za bolj pošteno skakalčevo uvrstitev. (Menim, da je korekcija preveč konzervativna in bog ima še vedno prevelik vpliv.)
Ko gledam na Googlu Vikersund in Planico, mi takoj pade v oči, da je Vikersund precej večja skakalnica od Planice, čeprav sta obe enakih dimenzij. Prvi je na bitveno nižji nadmorski višini in dobro je znano kakšen vpliv ima nadmorska višina na aerodinamične sile. Ne nazadnje moje besede potrjuje tudi lastništvo svetovnih rekordov v zadnjih desetih letih!
Če se že trudite pripravit taka pravila, da bodo tekme kar se da poštene, zakaj za vraga se ne potrudite dodat nadmorsko višino v pravilnik za dimenzioniranje skakalnic? Tehnično je to otročje enostavna zadeva, bistveno enostavnejša od vsek že obstoječih korekcij za ocenjevanje tekmovalčevega leta.
Odgovor:
SR 290
Midva se lahko strinjava, da vetrovna izravnava ne pokrije v celoti dejanskega vpliva vetra na dolžino skoka skakalca, vendar o tem, kakšen delež vpliva vetra naj se upošteva v rezultatih odločajo drugi. Delegati nacionalnih smučarskih zvez, ki so člani komiteja za skoke pri FIS so na začetku (pred 8 leti) le postopoma in z veliko "previdnosti" sprejeli predlog za uvedbo sistema zaletnih in vetrovnih izravnav. Takrat je bila sprejeta odločitev, da se potrdi faktorje, ki le delno izravnavajo vplive vetra in spremembe dolžine zaletišča. Na začetku so bili faktorji nekje pri 50 - 60 % dejanskega vpliva, pred 3 leti smo jih povišali na okrog 70 %.
Poudariti moram, da sta zaletna in vetrovna izravnava uravnoteženi, kar pomeni, da so rezultati bolj pravični, kadar žirija zaradi spremembe vetrovnih razmer spremeni oz. prilagodi dolžino zaleta.
Med delegati nacionalnih zvez in v vodstvu FIS z leti narašča zaupanje v delovanje sistema izravnav v smeri pravišnejših športnih rezultatov, a imajo večinoma še vedno pomisleke oz strah, da bi o rezultatih preveč odločala matematika in da bi se rezultati preveč razlikovali od tega, ker gledalci vidijo na skakalnicah. Moti jih, da nekdo lahko (v slabših vetrovnih razmerah) skoči npr. 10 m manj, a zaradi vetrovne izravnave dobi več točk kot njegov daljši tekmec in ga zato premaga.
Jaz osebno ob tem nimam nobenih pomislekov in zagovarjam 100 % vetrovno izravnavo, ki že zdaj močno zmanjšuje vpliv sreče pri skokih, vem pa, da bo minilo še nekaj let, da bo enakega mnenja večina ljudi, ki odločajo o pravilih pri smučarskih skokih. Uvedba laserskih črt na skakalnici in v TV grafiki, ki za gledalce nakazujejo vetrovne razmere na skakalnici, nam pri tem pomaga, a žal so te črte podnevi vidne le za TV gledalce.
Vpliv nadmorske višine iz z njo povezno gostoto zraka seveda prinese tudi razliko v aerodinamiki. Teoretično je vpliv te razlike na dolžino leta skakalca med Vikersundom in Planico okrog 8 % v korist Vikersunda. Zaradi te razlike je za doseganje enakih daljav v Vikersundu potrebno približno 4 kmh manj zaletne hitrosti kot v Planici in so posledično tudi pristajalne hitrosti nižje in s tem povezano nižje tudi sile, ki na skakalca delujejo pri pristanku.
Vendar to ni edini vpliv na dolžino poleta. Prednost Planice v stabilnem vremenu je vzgornik, ki ob normalnem sončnem vremenu v drugi polovici dopoldneva začne pihati po skakalnici navzgor, medtem ko tega letalnica v Vikersundu nima, ker je spodnji del doskočišča in iztek skakalnice v luknji. Ta vzgornik nekoliko upočasni let skakalca in izboljša kot leta in zmanjša sile pri pristanku. Ta posebnost Planice v lepem vremenu v dobršni meri zmanjša hedikep Planice, ki ga ima v primerjavi z Vikersundom zaradi gostote zraka.
Še o velikosti letalnic:
Letalnice v Oberstdorfu, Kulmu, Planici in Vikersundu so po geodetskih meritvah enakih velikosti in imajo enako višinsko razliko (135 m) med odskočno mizo in iztekom. Majhne razlike med njimi so le v naklonu doskočišča in izteka.
Ocenjevanje velikosti iz satelitskih posnetkov (google earth) ne da realnih rezultatov, ker posnetki niso narejeni pod enakim kotom za vse letalnice in tudi umestitev posnetkov v geografsko mrežo ni povsod enaka.
https://www.tepes.info/domov/jadranje/
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Mirante, hvala za pojasnila in odgovor na zanimivo vprašanje. Škoda bi bilo znanje deliti na ZS. Po moje je javni zapis precelj boljši, širi vedenje nam laikom.
LP, MKN
LP, MKN
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Tudi jaz sem z radovednostjo prebral odgovor. Hvala! Itak pa je zrak in veter, ki poganja skakalce in jadrnice enak
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Zanimiv prispevek, ki tudi nam laikom nekoliko razširi obzorja
Hvala za odgovore mirante in SR 290 za vprašanja
Hvala za odgovore mirante in SR 290 za vprašanja
Prijatelje bolj cenim po tem, koliko preplujejo in ne po tem, kako veliko barko imajo!
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Če jaz prav razumem, bistvo poletov niso svetovni rekordi. To je bolj novinarska iznajdba ali iznajdba organizatorjev tekem, ki pač iščejo "snov" za animiranje množic. Zato tudi neposredna primerjava ali iskanje formul, kako bi umetno "izenačil" letalnice niti ni tako pomembna. Iz tega razloga menim, da tudi dodatna korekcija, ki bi upoštevala nadmorsko višino bi bila čisto odveč. Saj ne tekmuje Vikersund proti Planici ampak tekmujejo skakalci med seboj.
Living well is the best revenge
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Na tekmovanju mora biti v ospredju športni boj, vendar ima večina tekmovalcev na poletih podzavestno v glavi tudi rekorde (osebne, klubske, državne ...). Stremenje k rekordom je gibalo napredka in razvoja.
Za svetovni rekord pa trenutno ne vidim pravih možnosti, saj sta sedanja rekorda v Vikersundu in Planici postavljena že nevarno daleč.
Ko stopim na letalnico v Vikersundu ali Planici pri 250 metrih dolžine si ne morem predstavljati, da je nekdo pri doskoku na tej dolžini (pri tako majhnem naklonu doskočišča) lahko obstal na nogah.
Morda še en podatek v zvezi s silami pri pristanku:
Na vsaki dve stopinji povečanem vpadnem kotu pri pristanku (kot med krivuljo leta in doskočiščem) se sile, ki jih skakalec čuti ob pristanku povečajo za 1 G.
Za svetovni rekord pa trenutno ne vidim pravih možnosti, saj sta sedanja rekorda v Vikersundu in Planici postavljena že nevarno daleč.
Ko stopim na letalnico v Vikersundu ali Planici pri 250 metrih dolžine si ne morem predstavljati, da je nekdo pri doskoku na tej dolžini (pri tako majhnem naklonu doskočišča) lahko obstal na nogah.
Morda še en podatek v zvezi s silami pri pristanku:
Na vsaki dve stopinji povečanem vpadnem kotu pri pristanku (kot med krivuljo leta in doskočiščem) se sile, ki jih skakalec čuti ob pristanku povečajo za 1 G.
https://www.tepes.info/domov/jadranje/
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
In za kakšen G gre pri 240-250m? To so najbrž že izmerili oz. izračunali. Vem, da so skakalci natrenirani ampak, ko jih gledam na TV kako so suhi bi rekel, da ne bodo zdržali niti 1/4 G
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Zdravo,
Res nisem želel kake pretirane debate. V resnici me je zanimalo ali je za počasne premike v pravilih kriva konzervativnost, ali enostavno politika. Zelo dobro poznam skandinavsko mentaliteto in dobro vem kaj se navadno skriva za njihovim demokratično hladnim nasmehom, zato sem se nagibal bolj v smeri politike kot konzervativnosti.
Dobro mi je poznana razlika gostote pri različnih nadmorskih višinah in mi je nekoč pošteno dala bage! Na 3.000 mnm sem lastnoročno na horuk nesel 4 KW kompresor (fajn čez 85 kg) celih 250 m do ceste, ker sem menil, da je pokvarjen. Ni bil, le zraka mu je zmanjkalo zaradi nadmorske, meni pa tudi zaradi nošenja.
Mislil sem si, da je do 10% razlike in ravno teh 4 km/h se mi zdi hudo v prid Vikersundu. Tako laično gledano je zaradi tega varnejša letalnica od tistih, ki ležijo višje. Upoštevaje stabilnejšo atmosfero z manj vzgornika kot v Planici, se po moje žiranti lažje odločate o doooolgih poletih kot na Planici, ko vas en tapravi v pravem trenutku vse pripravi na mejo infarkta.
Rekordi novinarski izum? Ma kaki! V Mongoliji recimo stoji nekaj stoletij star spomenik lokostrelcu, ki je zadel tarčo "bikovo oko" iz razdalje večje od 500 m...
Vsi imamo radi rekorde, še rajši pa jih imamo, če so v "naši" lasti.
Res nisem želel kake pretirane debate. V resnici me je zanimalo ali je za počasne premike v pravilih kriva konzervativnost, ali enostavno politika. Zelo dobro poznam skandinavsko mentaliteto in dobro vem kaj se navadno skriva za njihovim demokratično hladnim nasmehom, zato sem se nagibal bolj v smeri politike kot konzervativnosti.
Dobro mi je poznana razlika gostote pri različnih nadmorskih višinah in mi je nekoč pošteno dala bage! Na 3.000 mnm sem lastnoročno na horuk nesel 4 KW kompresor (fajn čez 85 kg) celih 250 m do ceste, ker sem menil, da je pokvarjen. Ni bil, le zraka mu je zmanjkalo zaradi nadmorske, meni pa tudi zaradi nošenja.
Mislil sem si, da je do 10% razlike in ravno teh 4 km/h se mi zdi hudo v prid Vikersundu. Tako laično gledano je zaradi tega varnejša letalnica od tistih, ki ležijo višje. Upoštevaje stabilnejšo atmosfero z manj vzgornika kot v Planici, se po moje žiranti lažje odločate o doooolgih poletih kot na Planici, ko vas en tapravi v pravem trenutku vse pripravi na mejo infarkta.
Rekordi novinarski izum? Ma kaki! V Mongoliji recimo stoji nekaj stoletij star spomenik lokostrelcu, ki je zadel tarčo "bikovo oko" iz razdalje večje od 500 m...
Vsi imamo radi rekorde, še rajši pa jih imamo, če so v "naši" lasti.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Vpadni kot leta skakalca pred pristankom je okoli 40 stopinj, Naklon doskočišča pri 240 m je okrog 28 stopinj.
Pri tej daljavi ob pristanku na skakalca deluje sila 6 G = šestkratna teža skakalca, ki pa jo skakalec z ublažitvijo doskoka razdeli na na nekaj metrov vožnje po doskoku.
Po 240 m se zaradi prehoda v iztek (radiusa) naklon doskočišča hitro zmanjšuje, ker je višinska razlika med robom odskočne mize in iztekom omejena na 135 m. Zato tudi pristanki pri daljavah nad 240 z vsakim metrom postajajo bolj trdi oz. nevarni. 6 G je sila, ki so je najboljši tekmovalci nekako navajeni pri dolgih skokih okoli točke HS in ko še nekako lahko varno doskočijo v telemark.
Pri 250 m je naklon doskočišča okrog 22-24 stopinj = 8 G - 9 G. Pri tej daljavi je "varen" pristanek mogoč le še z izdatno pomočjo vzgornika, ki zmanjša vpadni kot pristanka za nekaj stopinj in hkrati zniža tudi hitrost leta tekmovalca, kar prav tako vpliva na zmanjšanje sile pri pristanku.
Pri tej daljavi ob pristanku na skakalca deluje sila 6 G = šestkratna teža skakalca, ki pa jo skakalec z ublažitvijo doskoka razdeli na na nekaj metrov vožnje po doskoku.
Po 240 m se zaradi prehoda v iztek (radiusa) naklon doskočišča hitro zmanjšuje, ker je višinska razlika med robom odskočne mize in iztekom omejena na 135 m. Zato tudi pristanki pri daljavah nad 240 z vsakim metrom postajajo bolj trdi oz. nevarni. 6 G je sila, ki so je najboljši tekmovalci nekako navajeni pri dolgih skokih okoli točke HS in ko še nekako lahko varno doskočijo v telemark.
Pri 250 m je naklon doskočišča okrog 22-24 stopinj = 8 G - 9 G. Pri tej daljavi je "varen" pristanek mogoč le še z izdatno pomočjo vzgornika, ki zmanjša vpadni kot pristanka za nekaj stopinj in hkrati zniža tudi hitrost leta tekmovalca, kar prav tako vpliva na zmanjšanje sile pri pristanku.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
O, matr, 6G!!! Pa poskusi narediti počep pri 2G, oziroma počep na eni nogi pri 1G in potem vstati. Za nas, ne-skakalce je že to na meji.
__________________
lp
motorni
lp
motorni
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Saj verjetno teh 6G ni v trenutku, kot da bi se s 6G zaletel v zid? Ali pač?
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Skakalci z nogami oz telesom ublažijo sunek pri doskoku in sile pri doskoku s tem razdelijo na nekaj desetink sekunde (v počasnem posnetku se to vidi, ko se po doskoku noge upogibajo in telo potuje navzdol).
Ko so sile prevelike in jih mišice ne zdržijo več, telo potuje vse do tal in potem se skakalec najprej razbremeni z rokami (podrsa z rokami po snegu), če to ne zadošča udari v sneg še z zadnjico, ali pa s celim telesom.
Sile pri doskoku skakalci ublažijo že s smučkami tik pred pristankom, ko se smuči pri pristanku zakrivijo in s tem prevzamejo del energije. Del energije prevzame tudi sneg, če je površina mehka. Na ledenem doskočišču so pristanki trši.
Če bi skakalec pristal na iztegnjene trde noge, bi bile obremenitve zares hipne oz. točkovne. Včasih se to zgodi in posledica so poškodbe sklepov.
Pri padcih, ko skakalec na tla ne prileti najprej z nogami, je možnost ublažitve sunka pri pristanku bistveno manjša in nevarnost poškodb večja.
Pri skakalcih je v proces treninga vključenih veliko vaj iz akrobatike, orientacije v prostoru in spretnosti, na skakalnicah pa se že od otroštva naprej večinoma naučijo tudi pravilno padati .
Ko so sile prevelike in jih mišice ne zdržijo več, telo potuje vse do tal in potem se skakalec najprej razbremeni z rokami (podrsa z rokami po snegu), če to ne zadošča udari v sneg še z zadnjico, ali pa s celim telesom.
Sile pri doskoku skakalci ublažijo že s smučkami tik pred pristankom, ko se smuči pri pristanku zakrivijo in s tem prevzamejo del energije. Del energije prevzame tudi sneg, če je površina mehka. Na ledenem doskočišču so pristanki trši.
Če bi skakalec pristal na iztegnjene trde noge, bi bile obremenitve zares hipne oz. točkovne. Včasih se to zgodi in posledica so poškodbe sklepov.
Pri padcih, ko skakalec na tla ne prileti najprej z nogami, je možnost ublažitve sunka pri pristanku bistveno manjša in nevarnost poškodb večja.
Pri skakalcih je v proces treninga vključenih veliko vaj iz akrobatike, orientacije v prostoru in spretnosti, na skakalnicah pa se že od otroštva naprej večinoma naučijo tudi pravilno padati .
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Ta 40 stopinjski vpadni kot med pristankom je še hujši kot pri delta krilu. In kak je optimalen med letom, oziroma kakšnega si upajo dosegat?
Če so smuči med letom postavljene bolj vodoravno, je to verjetno bolje in v ta namen bi se morali med zaletom peljati z koleni skupaj, pod zunanjim robom čevlja pa bi imeli kajle. Se tega ne prakticira zaradi nevarnosti ob pristanku na zunanji rob smučke, ali je vmes kaj drugega?
Če so smuči med letom postavljene bolj vodoravno, je to verjetno bolje in v ta namen bi se morali med zaletom peljati z koleni skupaj, pod zunanjim robom čevlja pa bi imeli kajle. Se tega ne prakticira zaradi nevarnosti ob pristanku na zunanji rob smučke, ali je vmes kaj drugega?
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
V drugem delu leta, ko je skakalec v stabilnem položaju in mu hitrost začne naraščati, je kot letenja boljših letalcev okrog 35 stopinj (ob vzgorniku še stopinjo ali dve manj). Takšen kot letenja (oz zaradi povečane hitrosti še nekoliko manjši) bi skakalci s sedanjo opremo teoretično lahko ohranjali na neskončno veliki skakalnici. Kot letenja se poveča, ko se skakalec pripravlja na pristanek, ker takrat odpira zgornji del telesa in s tem poveča zračni upor in zmanjša vzgon.
Predpis je, da morajo biti vezi simetrične. Skakalci imajo čevlje v vezi vpete samo spredaj, zadnji del čevlja pa je prost in pete čevljev so med letom dvignjene nad smuči. S palčko, ki je zadaj pritrjena na čevelj pa regulirajo naklon smuči v zraku. Čim bolj plosko držo smuči glede na smer leta poskušajo skakalci držati z gležnji in prsti na nogah. Zato so skakalni čevlji večinoma mehki, skakalci pa imajo zelo gibljive gležnje.
Z delta krilom si verjetno mislil zmajarje. Na pamet ocenjujem, da zmajarji s sodobnimi zmaji v mirnem ozračju dosegajo kot letenja okrog 8 - 10 stopinj, jadralni padalci pa okrog 15 stopinj.
Predpis je, da morajo biti vezi simetrične. Skakalci imajo čevlje v vezi vpete samo spredaj, zadnji del čevlja pa je prost in pete čevljev so med letom dvignjene nad smuči. S palčko, ki je zadaj pritrjena na čevelj pa regulirajo naklon smuči v zraku. Čim bolj plosko držo smuči glede na smer leta poskušajo skakalci držati z gležnji in prsti na nogah. Zato so skakalni čevlji večinoma mehki, skakalci pa imajo zelo gibljive gležnje.
Z delta krilom si verjetno mislil zmajarje. Na pamet ocenjujem, da zmajarji s sodobnimi zmaji v mirnem ozračju dosegajo kot letenja okrog 8 - 10 stopinj, jadralni padalci pa okrog 15 stopinj.
https://www.tepes.info/domov/jadranje/
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Ne, klasično delta krilo druge generacije nadzvočnih lovcev npr. Mig21, Mirage, Delta Dart, F2 Phantom, ne nazadje potniški Concord. Vsi ti ob pristanku dosegajo do okrog 30 stopinjski vpadni kot.
Delta-Rogalovo krilo zmaja ne dosega takih vpadnih kotov, ker je specifična obremenitev vzgonskih površin premajhna in bi se zaradi pomanjkanja kinetične energije ustavil, ter strmoglavil, aerodinamično bi pa tudi šlo skoraj do 40 stopinj, ampak bi moral imet svinčenega pilota.
Skakalci imajo precejšno krilno obremenitev in jih tudi ob takih vpadnih kotih še vedno drži, ker kinetična energija ohranja potrebno minimalno hitrost za ohranjanje vzgona.
Zanimivo je tole z vašimi letalci! Se je z težiščem dovoljeno igrat, oziroma ali (Seveda v mejah, ki zagotavljajo varen let.) težišče dovolj vpliva na plovnost letalca, da bi se to izšlo? Po moje, gledano tako "iz naslonjača", bi spreminjanje težišča med letom dodalo enako funkcijo kot flapi pri letalu, vendar bi tekmovalec verjetno rabil ure in ure vetrovnika, da osvoji občutke. Recimo z težiščem naprej leti kot sekira, z težiščem bolj nazaj pa lahko že z razširjenimi rokavicami spreminja vse smeri leta.
Delta-Rogalovo krilo zmaja ne dosega takih vpadnih kotov, ker je specifična obremenitev vzgonskih površin premajhna in bi se zaradi pomanjkanja kinetične energije ustavil, ter strmoglavil, aerodinamično bi pa tudi šlo skoraj do 40 stopinj, ampak bi moral imet svinčenega pilota.
Skakalci imajo precejšno krilno obremenitev in jih tudi ob takih vpadnih kotih še vedno drži, ker kinetična energija ohranja potrebno minimalno hitrost za ohranjanje vzgona.
Zanimivo je tole z vašimi letalci! Se je z težiščem dovoljeno igrat, oziroma ali (Seveda v mejah, ki zagotavljajo varen let.) težišče dovolj vpliva na plovnost letalca, da bi se to izšlo? Po moje, gledano tako "iz naslonjača", bi spreminjanje težišča med letom dodalo enako funkcijo kot flapi pri letalu, vendar bi tekmovalec verjetno rabil ure in ure vetrovnika, da osvoji občutke. Recimo z težiščem naprej leti kot sekira, z težiščem bolj nazaj pa lahko že z razširjenimi rokavicami spreminja vse smeri leta.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov