off topic
Vnaprej se opravičujem za tole v nadaljevanju. Želel sem poslat zs, pa ne vem zakaj, a ne uspe mi.
Spoštovani g. Tepeš;
V vašem športu imate bolj ali manj uspešno določene korekcijo vremenskega faktorja za bolj pošteno skakalčevo uvrstitev. (Menim, da je korekcija preveč konzervativna in bog ima še vedno prevelik vpliv.)
Ko gledam na Googlu Vikersund in Planico, mi takoj pade v oči, da je Vikersund precej večja skakalnica od Planice, čeprav sta obe enakih dimenzij. Prvi je na bitveno nižji nadmorski višini in dobro je znano kakšen vpliv ima nadmorska višina na aerodinamične sile. Ne nazadnje moje besede potrjuje tudi lastništvo svetovnih rekordov v zadnjih desetih letih!
Če se že trudite pripravit taka pravila, da bodo tekme kar se da poštene, zakaj za vraga se ne potrudite dodat nadmorsko višino v pravilnik za dimenzioniranje skakalnic? Tehnično je to otročje enostavna zadeva, bistveno enostavnejša od vsek že obstoječih korekcij za ocenjevanje tekmovalčevega leta.
Odgovor:
SR 290
Midva se lahko strinjava, da vetrovna izravnava ne pokrije v celoti dejanskega vpliva vetra na dolžino skoka skakalca, vendar o tem, kakšen delež vpliva vetra naj se upošteva v rezultatih odločajo drugi. Delegati nacionalnih smučarskih zvez, ki so člani komiteja za skoke pri FIS so na začetku (pred 8 leti) le postopoma in z veliko "previdnosti" sprejeli predlog za uvedbo sistema zaletnih in vetrovnih izravnav. Takrat je bila sprejeta odločitev, da se potrdi faktorje, ki le delno izravnavajo vplive vetra in spremembe dolžine zaletišča. Na začetku so bili faktorji nekje pri 50 - 60 % dejanskega vpliva, pred 3 leti smo jih povišali na okrog 70 %.
Poudariti moram, da sta zaletna in vetrovna izravnava uravnoteženi, kar pomeni, da so rezultati bolj pravični, kadar žirija zaradi spremembe vetrovnih razmer spremeni oz. prilagodi dolžino zaleta.
Med delegati nacionalnih zvez in v vodstvu FIS z leti narašča zaupanje v delovanje sistema izravnav v smeri pravišnejših športnih rezultatov, a imajo večinoma še vedno pomisleke oz strah, da bi o rezultatih preveč odločala matematika in da bi se rezultati preveč razlikovali od tega, ker gledalci vidijo na skakalnicah. Moti jih, da nekdo lahko (v slabših vetrovnih razmerah) skoči npr. 10 m manj, a zaradi vetrovne izravnave dobi več točk kot njegov daljši tekmec in ga zato premaga.
Jaz osebno ob tem nimam nobenih pomislekov in zagovarjam 100 % vetrovno izravnavo, ki že zdaj močno zmanjšuje vpliv sreče pri skokih, vem pa, da bo minilo še nekaj let, da bo enakega mnenja večina ljudi, ki odločajo o pravilih pri smučarskih skokih. Uvedba laserskih črt na skakalnici in v TV grafiki, ki za gledalce nakazujejo vetrovne razmere na skakalnici, nam pri tem pomaga, a žal so te črte podnevi vidne le za TV gledalce.
Vpliv nadmorske višine iz z njo povezno gostoto zraka seveda prinese tudi razliko v aerodinamiki. Teoretično je vpliv te razlike na dolžino leta skakalca med Vikersundom in Planico okrog 8 % v korist Vikersunda. Zaradi te razlike je za doseganje enakih daljav v Vikersundu potrebno približno 4 kmh manj zaletne hitrosti kot v Planici in so posledično tudi pristajalne hitrosti nižje in s tem povezano nižje tudi sile, ki na skakalca delujejo pri pristanku.
Vendar to ni edini vpliv na dolžino poleta. Prednost Planice v stabilnem vremenu je vzgornik, ki ob normalnem sončnem vremenu v drugi polovici dopoldneva začne pihati po skakalnici navzgor, medtem ko tega letalnica v Vikersundu nima, ker je spodnji del doskočišča in iztek skakalnice v luknji. Ta vzgornik nekoliko upočasni let skakalca in izboljša kot leta in zmanjša sile pri pristanku. Ta posebnost Planice v lepem vremenu v dobršni meri zmanjša hedikep Planice, ki ga ima v primerjavi z Vikersundom zaradi gostote zraka.
Še o velikosti letalnic:
Letalnice v Oberstdorfu, Kulmu, Planici in Vikersundu so po geodetskih meritvah enakih velikosti in imajo enako višinsko razliko (135 m) med odskočno mizo in iztekom. Majhne razlike med njimi so le v naklonu doskočišča in izteka.
Ocenjevanje velikosti iz satelitskih posnetkov (google earth) ne da realnih rezultatov, ker posnetki niso narejeni pod enakim kotom za vse letalnice in tudi umestitev posnetkov v geografsko mrežo ni povsod enaka.
