Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Moderatorji: moderator2, moderator
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Ne vem, če prav razumem tvoje vprašanje oz. si težko predstavljam, da bi skakalec svojo težo kaj dosti lahko prestavljal po telesu naprej in nazaj. Na skupno težišče lahko vpliva s položajem telesa.
Skakalec si med letom vseskozi prizadeva biti v najboljšem položaju za let, v katerem čuti, da ga najboljše "drži" v zraku. Ta položaj je neko ravnovesje med hitrostjo, uporom in vzgonom. Če se nagne preveč naprej, zgubi zadostno podporo zraka pod smučmi in telesom in posledično, če ne odreagira z rokami ali zgornjim delom telesa, lahko strmoglavi. Če se skakalec med letom drži preveč nazaj, ima več upora, izgublja hitrost in zato prej pristane. Pri vetru od spredaj, se skakalci lahko nagnejo bolj naprej, pri vetru od zadaj čutijo manj podpore zraka pod smučmi, zato letijo nekoliko bolj pokonci.
Nekateri skakalci (predvsem "letalci") v zraku več tvegajo, se že takoj po odskoku bolj od drugih nagnejo naprej in letijo zelo na meji , ko smuči ravno še uspejo obdržati nad krivuljo leta. S tem ohranijo večjo hitrost za drugi del leta, a hkrati v prvem delu leta ne dosežejo veliko višine. Ti letalci imajo sredi leta v nemirnem ozračju ali v hrbtnem vetru lahko težave, saj letijo nizko in jih že manjša "Luknja" v zraku lahko prizemlji.
Pri smučeh je točka pritrditve čevlja določena pri največ 57 % sprednje dolžine smuči (57 % smuči je lahko pred kapo čevlja, najmanj 43 % pa je mora biti za kapo čevlja).
Kakšnih 25 let nazaj so skakalci dosti eksperimentirali s točko montaže smuči in je bila ta postavljena vse bolj nazaj, da je tekmovalec v zraku čutil večjo podporo pod smučmi in se je lahko bolj nagnil naprej.
Slaba stran premikanja točke montaže nazaj je bila, da so smuči s tem postale bolj občutljive za veter in so imeli tekmovalci v vetrovnih razmerah velike težave v zraku in so pogosto padli. Z omejitvijo sprednje dolžine smuči na 57 % se je število padcev močno zmanjšalo.
Še malo, pa bo tukaj skakalni leksikon
Skakalec si med letom vseskozi prizadeva biti v najboljšem položaju za let, v katerem čuti, da ga najboljše "drži" v zraku. Ta položaj je neko ravnovesje med hitrostjo, uporom in vzgonom. Če se nagne preveč naprej, zgubi zadostno podporo zraka pod smučmi in telesom in posledično, če ne odreagira z rokami ali zgornjim delom telesa, lahko strmoglavi. Če se skakalec med letom drži preveč nazaj, ima več upora, izgublja hitrost in zato prej pristane. Pri vetru od spredaj, se skakalci lahko nagnejo bolj naprej, pri vetru od zadaj čutijo manj podpore zraka pod smučmi, zato letijo nekoliko bolj pokonci.
Nekateri skakalci (predvsem "letalci") v zraku več tvegajo, se že takoj po odskoku bolj od drugih nagnejo naprej in letijo zelo na meji , ko smuči ravno še uspejo obdržati nad krivuljo leta. S tem ohranijo večjo hitrost za drugi del leta, a hkrati v prvem delu leta ne dosežejo veliko višine. Ti letalci imajo sredi leta v nemirnem ozračju ali v hrbtnem vetru lahko težave, saj letijo nizko in jih že manjša "Luknja" v zraku lahko prizemlji.
Pri smučeh je točka pritrditve čevlja določena pri največ 57 % sprednje dolžine smuči (57 % smuči je lahko pred kapo čevlja, najmanj 43 % pa je mora biti za kapo čevlja).
Kakšnih 25 let nazaj so skakalci dosti eksperimentirali s točko montaže smuči in je bila ta postavljena vse bolj nazaj, da je tekmovalec v zraku čutil večjo podporo pod smučmi in se je lahko bolj nagnil naprej.
Slaba stran premikanja točke montaže nazaj je bila, da so smuči s tem postale bolj občutljive za veter in so imeli tekmovalci v vetrovnih razmerah velike težave v zraku in so pogosto padli. Z omejitvijo sprednje dolžine smuči na 57 % se je število padcev močno zmanjšalo.
Še malo, pa bo tukaj skakalni leksikon
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Tema se res odlično razvija. Z veseljem jo spremljam in jo bom še naprej, če bo Miran le hotel odgovarjati.
MKN
MKN
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
.
Alo, a sem na pravem forumu?
Pa tukaj se berejo resne, pametne reči!
Prvič sem bil v Planici leta !969! Virkola, Raška, Wolf, ..... Vse sem videl v živo. V puloverjih, "špichozah" so postavljali meje skokov v polete. Strašno me impresionira to letenje na napravi ki je za slehernika impozantna. Letijo tam 12, 13, 14, .... sekund in potem telemark, dvignjene roke, kratki poskoki v isteku, nasmeh do ušes, objemanje , zastave, Avsenikova Planica, Planica, .... in že kar dolgo sem najraje tam na četrtek, ko je dan za šole in brez alkota. Tukaj odpove tudi Mastercard. Ga ni.
Tebi Miran pa hvala za razlago.
Madonca, zdaj bom pa še bolj "pameten", ko bo beseda nanesla na Planico.
Alo, a sem na pravem forumu?
Pa tukaj se berejo resne, pametne reči!
Prvič sem bil v Planici leta !969! Virkola, Raška, Wolf, ..... Vse sem videl v živo. V puloverjih, "špichozah" so postavljali meje skokov v polete. Strašno me impresionira to letenje na napravi ki je za slehernika impozantna. Letijo tam 12, 13, 14, .... sekund in potem telemark, dvignjene roke, kratki poskoki v isteku, nasmeh do ušes, objemanje , zastave, Avsenikova Planica, Planica, .... in že kar dolgo sem najraje tam na četrtek, ko je dan za šole in brez alkota. Tukaj odpove tudi Mastercard. Ga ni.
Tebi Miran pa hvala za razlago.
Madonca, zdaj bom pa še bolj "pameten", ko bo beseda nanesla na Planico.
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
- Psycho
- Višji štabni praporščak
- Prispevkov: 44
- Pridružen: Po Sep 11, 2017 21:19
- Kraj: Lukovica pri Domžalah
- Kontakt:
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Tudi meni se tale tema zdi super! Sicer nikoli nisem veliko sledil smučarskim skokom, je pa branje o tehnični plati skakanja zelo zanimivo!
Usus magister est optimus.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Miran, najlepša hvala za odgovore in brez zamire za tole sitnarjenje. Vem, da v praksi ne bi šlo, za nakladanje je pa dobro;
Letalo (živo ali mehansko) mora imeti za stabilen let težišče vedno pred točko vzgona. Ti dve sili sta "gravitacijski", torej vedno ne glede na vpadni kot usmerjeni v središče zemlje. Razdalja med njima mora biti ravno tolikšna, da ob večjem vpadnem kotu težišče ne pride za center vzgona, ker se takrat pripeti zvrt-salta nazaj. Enako se iz tega vzroka zgodi, če se letalec ali smukač na hitro odpre.
Če skiciraš letalca (ne smuči) opaziš, da lahko ima tisti, ki se bolj uleže med smuči težišče bolj nazaj, saj pozneje pride do nevarnosti, da se zgodi salta nazaj.
Zakaj to razmišljanje? Dajmo na primeru letala, saj je tudi skakalec letalo, ko je v zraku.
Večja je razdalja med težiščem in silo vzgona, stabilnejši je let, ampak ob tem je tudi upor večji, ker mora del letala (navadno višinsko krmilo, pri skakalcu pa verjetno del trupa pred težiščem in je torej svojevrsten canard.) ustvarjat kontra navor, ki parira navoru sile teže v težišču in razdali do sile vzgona, ki je nekakšno vrtišče. Zaradi večjih navorov je let stabilnejši, vpadni kot večji in večja sta tako čelni kot induciran upor.
Manjša je razdalja med težiščem in centrom vzgona, manjši so navori in vpadni kot je v skrajnem primeru točno takšen, kot ga letalo potrebuje za vzdrževanje višine leta, čelni in induciran upor sta manjša.
V primeru skakalca bi težišče bližje centru vzgona pomenilo manjšo izgubo hitrosti, ampak bi pa moral skakalec ležat čim bolj med smučmi. Ne vem kaj je možno, a:
- v prvi fazi leta bi bilo verjetno dobro imet težišče (letalca ne smuči) bolj naprej, da se hitro umiri.
- v srednji fazi leta bi bilo težišče bolj nazaj, da leti ob čim manjšem vpadnem kotu in obdrži hitost.
- v končni fazi leta spet težišče malo bolj naprej, da stabilno pristane.
Verjetno to ni možno izvest, bi pa verjetno pomenilo konkretno prednost tistemu, ki bi iznašel način kako to delat, dokler mu verjetno ne prepovejo.
Letalo (živo ali mehansko) mora imeti za stabilen let težišče vedno pred točko vzgona. Ti dve sili sta "gravitacijski", torej vedno ne glede na vpadni kot usmerjeni v središče zemlje. Razdalja med njima mora biti ravno tolikšna, da ob večjem vpadnem kotu težišče ne pride za center vzgona, ker se takrat pripeti zvrt-salta nazaj. Enako se iz tega vzroka zgodi, če se letalec ali smukač na hitro odpre.
Če skiciraš letalca (ne smuči) opaziš, da lahko ima tisti, ki se bolj uleže med smuči težišče bolj nazaj, saj pozneje pride do nevarnosti, da se zgodi salta nazaj.
Zakaj to razmišljanje? Dajmo na primeru letala, saj je tudi skakalec letalo, ko je v zraku.
Večja je razdalja med težiščem in silo vzgona, stabilnejši je let, ampak ob tem je tudi upor večji, ker mora del letala (navadno višinsko krmilo, pri skakalcu pa verjetno del trupa pred težiščem in je torej svojevrsten canard.) ustvarjat kontra navor, ki parira navoru sile teže v težišču in razdali do sile vzgona, ki je nekakšno vrtišče. Zaradi večjih navorov je let stabilnejši, vpadni kot večji in večja sta tako čelni kot induciran upor.
Manjša je razdalja med težiščem in centrom vzgona, manjši so navori in vpadni kot je v skrajnem primeru točno takšen, kot ga letalo potrebuje za vzdrževanje višine leta, čelni in induciran upor sta manjša.
V primeru skakalca bi težišče bližje centru vzgona pomenilo manjšo izgubo hitrosti, ampak bi pa moral skakalec ležat čim bolj med smučmi. Ne vem kaj je možno, a:
- v prvi fazi leta bi bilo verjetno dobro imet težišče (letalca ne smuči) bolj naprej, da se hitro umiri.
- v srednji fazi leta bi bilo težišče bolj nazaj, da leti ob čim manjšem vpadnem kotu in obdrži hitost.
- v končni fazi leta spet težišče malo bolj naprej, da stabilno pristane.
Verjetno to ni možno izvest, bi pa verjetno pomenilo konkretno prednost tistemu, ki bi iznašel način kako to delat, dokler mu verjetno ne prepovejo.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Veseli me, da vas poleg morja zanimajo tudi skoki .
Pajer 1,
si mi dal misliti z letnicami. Tudi jaz se že več kot 50 let ukvarjam s smučarskimi skoki (45 let z jadranjem) in leta 1969 sem bil s starši na prvih poletih v Planici, Raška in Wirkola pa sta bila moja prva vzornika.
Boljši letalci so pri najdaljših poletih na letalnicah v zraku okrog 9 sekund.
SR 290,
Letala poganja motor, skakalce pa gravitacijo, zato so veliko bolj omejeni pri spreminjanju kotov, položajev in po napaki ali spremembi razmer v zraku ne morejo preprosto dodati plina, da bi podaljšali let. Človeško telo ni zelo aerodinamično in tudi pri predpisih za tekmovalno opremo so pomembne omejitve, ki preprečujejo razvoj v smeri boljše aerodinamike. To je predvsem zato, da skoki ne bi postali šport samo najbogatejših, ki si lahko privoščijo raziskave in razvoj boljše opreme. Smuči morajo biti v preseku pravokotne oblike, navzdol je omejena teža, velikost kombinezonov je omejena in morajo biti krojeni po telesu, ...
Dolžina skoka je na manjših skakalnicah pretežno odvisna od odskoka (moč, hitrost, tehnika, točnost), pri poletih pa je razmerje med letom in odskokom bolj uravnoteženo.
Med letom je vse skupaj nekakšna igra med hitrostjo, uporom, gravitacijo in vzgonom. Vse to skakalec upravlja samo z gibi svojega telesa glede na svoje občutke.
Pajer 1,
si mi dal misliti z letnicami. Tudi jaz se že več kot 50 let ukvarjam s smučarskimi skoki (45 let z jadranjem) in leta 1969 sem bil s starši na prvih poletih v Planici, Raška in Wirkola pa sta bila moja prva vzornika.
Boljši letalci so pri najdaljših poletih na letalnicah v zraku okrog 9 sekund.
SR 290,
Letala poganja motor, skakalce pa gravitacijo, zato so veliko bolj omejeni pri spreminjanju kotov, položajev in po napaki ali spremembi razmer v zraku ne morejo preprosto dodati plina, da bi podaljšali let. Človeško telo ni zelo aerodinamično in tudi pri predpisih za tekmovalno opremo so pomembne omejitve, ki preprečujejo razvoj v smeri boljše aerodinamike. To je predvsem zato, da skoki ne bi postali šport samo najbogatejših, ki si lahko privoščijo raziskave in razvoj boljše opreme. Smuči morajo biti v preseku pravokotne oblike, navzdol je omejena teža, velikost kombinezonov je omejena in morajo biti krojeni po telesu, ...
Dolžina skoka je na manjših skakalnicah pretežno odvisna od odskoka (moč, hitrost, tehnika, točnost), pri poletih pa je razmerje med letom in odskokom bolj uravnoteženo.
Med letom je vse skupaj nekakšna igra med hitrostjo, uporom, gravitacijo in vzgonom. Vse to skakalec upravlja samo z gibi svojega telesa glede na svoje občutke.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Poleg dejstva, da je moj bratranec bivši skakalec (če je bil v reprezentanci pa mislim da ne), iz Logatca (generacija Rajka Lotriča), imam vprašanja:
včasih so bili skoki sonožni, sedaj pa "netopirjev let"...(meni je bil Walter Steiner eleganca)
v kakšni meri so se s tem skoki-poleti izboljšali? Je novejša tehnika za skakalca bolj varna? Se v zraku bolje kontrolira let? Podaljša skok-polet? Vem, da so imeli skaklci veliko težav pri prehodu na novo tehniko. Če se ne motim, je začetnik Edie "eagle".
Izgleda, da s to temo ne boš imel miru
včasih so bili skoki sonožni, sedaj pa "netopirjev let"...(meni je bil Walter Steiner eleganca)
v kakšni meri so se s tem skoki-poleti izboljšali? Je novejša tehnika za skakalca bolj varna? Se v zraku bolje kontrolira let? Podaljša skok-polet? Vem, da so imeli skaklci veliko težav pri prehodu na novo tehniko. Če se ne motim, je začetnik Edie "eagle".
Izgleda, da s to temo ne boš imel miru
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
tyson napisal/-a: Če se ne motim, je začetnik Edie "eagle".
Wikipedia vrže ven, da je bil to Chuck Noris, ko je med gradnjo svoje rojstne hiše štrbunknil iz dimnika.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Ja, kot uči vikipedija za začetnika V sloga letenja zares veljata Jan Bokloev in Chuck Norris. Slednji je znan tudi po tem, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil še danes veljavni ameriški rokord v smučarskih skokih z mesta.
V slog letenja je že na začetku pomenil izboljšavo za okrog 10 %. Tisti, ki so ta način skakanja hitro usvojili, so z istega zaletišča na 100 metrski skakalnici skakali po 10 m dlje v primerjavi s klasično paralelno tehniko skakanja. V teku let se je z nadaljnim razvojem razlika le še povečevala.
V slog letenja je v primerjavi s staro paralelno tehniko veliko bolj varen predvsem iz dveh razlogov:
1. Za doseganje enakih daljav je pri V slogu potrebna manjša hitrost. To hitrost je lažje obvladovati, zato imajo skakalci med letom manj težav in tudi posledice morebitnih padcev so zaradi manjše hitrosti bolj blage.
2. V nemirnem ozračju je skakalec z razprtimi smučmi bolj stabilen, saj sunek vetra hkrati deluje na telo in na smuči. Pri klasični paralelni tehniki drže smuči v zraku je skakalec letel v delnem zavetrju za smučmi oz. nad smučmi in so sunek vetra najprej prestregle smuči, sila se je potem preko vezi in čevljev prenesla na noge in jih dvignila in malo ustavila, medtem ko je telo še vedno potovalo naprej. Skakalca je zato obrnilo bolj na glavo in znašel se je v težavah, ki so se pogosto končale s padcem.
V slog letenja je že na začetku pomenil izboljšavo za okrog 10 %. Tisti, ki so ta način skakanja hitro usvojili, so z istega zaletišča na 100 metrski skakalnici skakali po 10 m dlje v primerjavi s klasično paralelno tehniko skakanja. V teku let se je z nadaljnim razvojem razlika le še povečevala.
V slog letenja je v primerjavi s staro paralelno tehniko veliko bolj varen predvsem iz dveh razlogov:
1. Za doseganje enakih daljav je pri V slogu potrebna manjša hitrost. To hitrost je lažje obvladovati, zato imajo skakalci med letom manj težav in tudi posledice morebitnih padcev so zaradi manjše hitrosti bolj blage.
2. V nemirnem ozračju je skakalec z razprtimi smučmi bolj stabilen, saj sunek vetra hkrati deluje na telo in na smuči. Pri klasični paralelni tehniki drže smuči v zraku je skakalec letel v delnem zavetrju za smučmi oz. nad smučmi in so sunek vetra najprej prestregle smuči, sila se je potem preko vezi in čevljev prenesla na noge in jih dvignila in malo ustavila, medtem ko je telo še vedno potovalo naprej. Skakalca je zato obrnilo bolj na glavo in znašel se je v težavah, ki so se pogosto končale s padcem.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Imam prav če se mi zdi, da se lahko višji letalci globje uležejo med smuči in imajo med poletom prednost pred nižjimi, ampak slednji stabilneje letijo? In to ob enaki specifični masi kompleta skakalec-smuči.
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Tukaj pa te je Domen danes demantiral. Ta poba ni normalen.
Bravo Domen.
Bravo Domen.
Ljubitelj narave
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Naj me čim večkrat! Recimo to sezono dvakrat ali trikrat...
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
SR 290 napisal/-a:tyson napisal/-a: Če se ne motim, je začetnik Edie "eagle".
Wikipedia vrže ven, da je bil to Chuck Noris, ko je med gradnjo svoje rojstne hiše štrbunknil iz dimnika.
Saj zato ima spomenik v Zagrebu pri štrbunku je izvedel še telebnmark,kaj?
Sova: se opravičujem glede nevednosti okoli Eddia eagla...
Mirante...hvala za pojasnilo
Re: Letalnice, velikost in vetrovna izravnava
Tyson, če še nisi pogledal filma Eddie the eagle, ti ga priporočam:
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=& ... nkE6K6Mb58
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=& ... nkE6K6Mb58
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov